1Primerjava stroškov košarice plačilnih storitev za potrošnike

1.1Spletni pregled nadomestil

Banka Slovenije skladno z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)[1], ki v slovensko zakonodajo med drugim prenaša tudi Direktivo 2014/92/EU o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov[2], zagotavlja brezplačen spletni pregled nadomestil, povezanih s plačilnimi računi.

S spletnim pregledom nadomestil želimo zagotoviti jasnost in jedrnatost informacij o nadomestilih ter potrošnikom ponuditi učinkovito orodje, s katerim lahko na enem mestu ocenijo primernost različnih ponudb paketov plačilnih storitev zase ter pridobijo natančnejše informacije o ponudbi plačilnih storitev ponudnikov plačilnih storitev s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji. V letu 2025 smo s spremembo Navodila za izvajanje Sklepa o poročanju podatkov o nadomestilih za opravljanje plačilnih storitev (Navodilo)[3] med drugim poenotili poročanje vseh ponudnikov plačilnih storitev s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji – bank, hranilnic in nebančnih ponudnikov (plačilnih institucij in družb za izdajo elektronskega denarja), ki so obvezani poročati podatke o nadomestilih na podlagi Sklepa o poročanju podatkov o nadomestilih za opravljanje plačilnih storitev[4]. Na ta način bo spletni pregled nadomestil ostal pregleden tudi v primeru, če bi pakete storitev, povezane s plačilnimi računi, ki omogočajo vsaj polog in dvig gotovine ter izvrševanje plačilnih transakcij, potrošnikom ponujali tudi nebančni ponudniki.

V okviru spletnega pregleda nadomestil objavljamo nadomestila za pakete storitev, in sicer za naslednje reprezentativne storitve, vezane na plačilni račun:

• vodenje računa, 

• spletno bančništvo, 

• mobilno bančništvo, 

• izdaja debetne kartice, 

• izdaja kreditne kartice, 

• prekoračitev, 

• kreditno plačilo, 

• trajni nalog,

• direktna obremenitev, 

• dvig gotovine in 

• varnostni SMS.

Nabor reprezentativnih storitev, za katere objavljamo nadomestila, vključuje tudi storitve, katerih terminologija je standardizirana na ravni Evropske unije (EU) v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/32 v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za standardizirano terminologijo Unije za najbolj reprezentativne storitve, vezane na plačilni račun[5]. Tako je zagotovljena primerljivost nadomestil na ravni EU ter potrošnikom olajšana primerjava ponudbe bank in hranilnic s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji s ponudbo tujih ponudnikov plačilnih storitev, ki so prek spleta dostopne tudi slovenskim potrošnikom.

Sestave paketov in z njimi povezana nadomestila so objavljeni na enoten in standardiziran način, kar potrošnikom zagotavlja enostavno primerjavo. Poleg paketov, ki za mesečno nadomestilo vključujejo obsežen nabor vnaprej določenih storitev, navajamo tudi nadomestila za pakete, ki ob plačilu mesečnega nadomestila vključujejo le minimalen nabor storitev, in sicer vsaj debetno kartico, vezano na dotični plačilni račun. Za vsak paket zbiramo in objavljamo informacije o višini mesečnega nadomestila za paket, o obsegu vanj vključenih storitev, ločeno pa tudi o doplačilih za reprezentativne storitve, ki niso vključene v paket.

Spletni pregled nadomestil poleg komercialne ponudbe paketov vključuje tudi pregled nadomestil za uporabo osnovnega plačilnega računa, dostop do katerega morajo v skladu z ZPlaSSIED zagotavljati vse banke in hranilnice s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji, ki vodijo plačilne račune potrošnikov. Osnovni plačilni račun je namenjen vsem potrošnikom in predstavlja pomemben instrument zagotavljanja finančne vključenosti. Pogoji za dostop do osnovnega plačilnega računa ter njegove značilnosti so zato zakonsko določeni, s ciljem preprečiti zlorabo tega instrumenta. Za zagotavljanje storitev, ki jih vključuje osnovni plačilni račun, lahko banke in hranilnice potrošnikom zaračunajo mesečno nadomestilo v skupnem znesku največ 4,90 evra, potrošnikom, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in/ali varstvenega dodatka, pa največ do višine znižanega nadomestila v znesku 1,47 evra[6]. Banke in hranilnice lahko osnovni plačilni račun ponudijo tudi za nižje nadomestilo ali brezplačno.

Za potrošnike, ki uporabljajo tudi storitve zunaj nabora reprezentativnih, zagotavljamo spletne povezave do cenikov bank in hranilnic s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji. Tako tudi potrošnikom s specifičnimi plačilnimi navadami omogočamo iskanje informacij o nadomestilih in jim s tem olajšamo primerjavo nadomestil.

1.2Primerjava stroškov košarice plačilnih storitev za potrošnike

Košarica plačilnih storitev

Stroški košarice plačilnih storitev so za vse pakete izračunani na podlagi iste košarice plačilnih storitev (Tabela 1).

Košarica plačilnih storitev je bila določena izkustveno leta 2020 na podlagi posveta s predstavniki bank in hranilnic. Za leto 2025 smo ustreznost sestave košarice ponovno preverili. Njena sestava ostaja nespremenjena, saj še vedno odraža plačilne navade reprezentativnega oziroma tipičnega uporabnika.

Košarica zajema najpogostejše plačilne storitve, ki jih potrošniki uporabljajo, paketi pa lahko vključujejo tudi dodatne storitve, ki presegajo nabor in količino iz košarice. Tega dejstva ne moremo posebej upoštevati na način, da bi hkrati zagotovili enostavno primerljivost med paketi.

V košarici, ki odraža plačilne navade tipičnega uporabnika, ni mogoče upoštevati pomembnih kvalitativnih dejavnikov bančne ponudbe, ki lahko vplivajo na odločitev potrošnikov, storitve katerega ponudnika bodo uporabljali, kot sta na primer obseg lastne mreže bankomatov in možnost brezplačnih dvigov gotovine znotraj nje ali uporabniška izkušnja naprednih mobilnih plačilnih rešitev. Ob dejstvu, da večina bank in hranilnic nima široke mreže svojih bankomatov, reprezentativno ponudbo plačilnih storitev odraža dvig gotovine na bankomatu druge banke ali hranilnice, ki je postavka v košarici plačilnih storitev.

Poleg tega lahko za pakete veljajo dodatni pogoji za sklenitev oziroma uporabo po ugodnejših cenovnih pogojih. Ker individualno dogovorjeni pogoji ne veljajo za vse pakete oziroma potrošnike, jih v primerjavi ne moremo upoštevati.

Ker banke in hranilnice s svojo poslovno (tudi cenovno) politiko vplivajo na plačilne navade uporabnikov, se tipični uporabnik ene lahko razlikuje od tipičnega uporabnika druge. Tovrstne raznolikosti ni mogoče zajeti v eni sami košarici, namen katere je, kot je navedeno zgoraj, zagotoviti enostavno primerjavo stroškov med različnimi bankami in hranilnicami.

Dodatne predpostavke in metodologija izračuna stroškov košarice plačilnih storitev

Primerjava stroškov košarice plačilnih storitev za tipičnega uporabnika temelji na poročanih reprezentativnih oziroma najpogosteje zaračunanih nadomestilih, veljavnih 31. decembra 2025, ki jih banke in hranilnice poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom. Za pravilnost poročanih podatkov so odgovorni poročevalci.

Stroški so ekstrapolirani na eno celotno leto. V izračunih stroškov so upoštevana relevantna nadomestila, odvisno od sestave paketa. Za storitve iz košarice, ki so vključene v posamezni paket, smo v izračunu skupnih stroškov upoštevali poročano nadomestilo za paket. Za storitve iz košarice, ki v paket niso vključene oziroma niso vključene v količini, ki je zajeta v košarici, smo stroške izračunali na podlagi obsega dodatnih storitev in doplačil zanje.

Letni strošek košarice plačilnih storitev = letno nadomestilo za paket v evrih + letni obseg storitev iz košarice, ki niso vključene v paket * doplačilo v evrih

Če niti spletna niti mobilna banka nista na voljo v okviru paketa, temveč banka oziroma hranilnica obe storitvi ponuja ločeno z doplačilom, se v izračunu upošteva nižje od obeh mesečnih nadomestil. Kadar je mobilna banka na voljo v sklopu spletne banke, je upoštevano nadomestilo za uporabo slednje.

V primeru paketov s skupno količino plačilnih transakcij za združene storitve (kreditna plačila in/ali direktne obremenitve in/ali trajne naloge) se v primeru, da je v paketu na voljo manjši obseg storitev kot v košarici, za doplačila upoštevajo nadomestila za najcenejše storitve. Upošteva se predpostavka, da potrošniki dražje storitve koristijo v okviru skupne količine, ki je za mesečno nadomestilo na voljo v paketu, medtem ko cenejše storitve doplačujejo. Če je glede na košarico v paketu na voljo enak ali večji obseg združenih storitev, se upošteva nadomestilo za paket.

Izračuni stroškov košarice plačilnih storitev

V skladu z Navodilom so v primerjavi zajeti paketi z najnižjimi letnimi stroški glede na košarico plačilnih storitev, ki so pri posamezni banki oziroma hranilnici na voljo potrošnikom.

Paketi, ki so na voljo specifičnim oziroma netipičnim skupinam uporabnikov (npr. otrokom, dijakom, študentom, upokojencem, nerezidentom), v primerjavi niso zajeti, čeprav so lahko cenejši od tistih, upoštevanih v primerjavi. Tudi osnovni plačilni račun, čeprav je lahko pri nekaterih bankah oziroma hranilnicah cenejši od paketov, vključenih v primerjavo, v le-to ni zajet, ker zanj veljajo specifične zakonske zahteve.

Prav tako v primerjavi niso zajeti paketi, ki ne vključujejo določenih storitev iz košarice in jih ni mogoče koristiti niti z doplačilom, saj v teh primerih stroškov košarice ni mogoče izračunati.

V povprečju je letni strošek košarice plačilnih storitev glede na podatke na dan 31. 12. 2025 znašal 74,12 evra.

2Primerjava stroškov financiranja za potrošnike

Efektivna obrestna mera (EOM) odraža celotne stroške, ki jih plača kreditojemalec ob sklenitvi kreditne pogodbe in v času odplačevanja kredita. Je najbolj celovit kazalnik stroškov financiranja, saj vključuje dva glavna elementa: nadomestilo za uporabo izposojenega denarja (obresti) in strošek kreditne storitve. Ta strošek vključuje administrativne stroške, stroške odobritve in vodenja kredita ter strošek zavarovanja kredita. Obresti so določene z obrestno mero, stroški kredita pa se obračunajo v absolutnem znesku ali v odstotnem deležu od glavnice.

Efektivne obrestne mere (EOM) po posameznih bankah in hranilnicah so predstavljene v Tabeli 3. Podatki so bili pridobljeni iz spletnih kreditnih kalkulatorjev bank oziroma hranilnic. BKS Bank AG in Hranilnica LON d. d., Kranj, spletnega kalkulatorja ne ponujata, zato smo okvirne ponudbe pridobili neposredno od banke oziroma hranilnice. Povprečni zneski potrošniških in stanovanjskih kreditov so se v preteklem letu povečali. Povprečni potrošniški kredit je v letu 2025 znašal skoraj 16.000 evrov, kar je 13,3 % več kot leto prej, povprečni znesek stanovanjskega kredita pa skoraj 103.000 evrov oziroma 20,3 % več kot leta 2024. Nekoliko se je podaljšala tudi povprečna ročnost obeh vrst kreditov – pri potrošniških kreditih na 45 mesecev, pri stanovanjskih pa na 201 mesec.

Pri izračunih v bančnih kalkulatorjih smo uporabili povprečne zneske kreditov za leto 2025 (16.000 evrov za potrošniške in 103.000 evrov za stanovanjske kredite) ter ročnost 4 let za potrošniške in 17 let za stanovanjske kredite. Pri obeh vrstah kreditov smo izbrali nespremenljivo obrestno mero, saj je bilo v letu 2025 z nespremenljivo obrestno mero sklenjenih več kot 99 % novo odobrenih potrošniških kreditov ter več kot 89 % stanovanjskih kreditov. Kjer je bilo mogoče, smo predpostavili, da gre za obstoječega uporabnika banke oziroma hranilnice. Pri stanovanjskih kreditih je bila kot oblika zavarovanja upoštevana hipoteka. Morebitna odstopanja od navedenih predpostavk so navedena v opombah k tabeli. Podatki iz spletnih kalkulatorjev so bili zbrani 20. januarja 2026.

Pri razlagi rezultatov takšne primerjave je treba upoštevati določene omejitve: (i) primerjava ne temelji na dejansko realiziranih poslih, saj je pri sklenitvi kredita EOM odvisna tudi od bonitete kreditojemalca, vrste in kakovosti zavarovanja ter drugih individualnih okoliščin; (ii) banke in hranilnice lahko v svojih kalkulatorjih sledijo različnim trženjskim pristopom; (iii) posamezne banke in hranilnice ponujajo svojim uporabnikom tudi posebne ali individualizirane ponudbe tako obrestnih mer kot tudi drugih stroškov kredita; (iv) kalkulatorjev ne ponujajo vse banke in hranilnice; (v) izračuni v kalkulatorjih se lahko dnevno spreminjajo.

Primerjava izračunanih EOM pokaže, da je ta pri potrošniških kreditih najnižja pri Banki Sparkasse d. d. (5,61 %), najvišja pa pri Hranilnici LON d. d., Kranj (9,21 %). Razlika med najnižjo in najvišjo EOM tako znaša 3,60 odstotne točke. Stroški financiranja kredita se pri tem razlikujejo za približno 1.090 evrov.

Pri stanovanjskih kreditih je EOM najnižja pri Deželni banki Slovenije d. d. (2,95 %) in najvišja pri Gorenjski banki d. d., Kranj, (3,67 %). Razlika med obema znaša 0,72 odstotne točke, razlika v stroških financiranja kredita pa skoraj 7.000 evrov.