Metodološke opombe

V tabelah in slikah so upoštevani podatki bank, ki jih le-te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij (poročilo o knjigovodskih postavkah z obrestnimi merami – PORFI). Banke so v letu 2020 prešle na nov način izkazovanja obresti od oslabljenega oziroma prilagojenega dela finančnih sredstev zaradi kreditnega tveganja v skladu s pojasnilom Odbora za razlago MSRP (IFRIC) iz marca 2019 in ponazoritvijo tega pojasnila na primeru z dne 22. julija 2019, ki sta dostopna na spletni strani https://www.ifrs.org/news-and-events/2019/07/ifrs-9-webinarcuring-of-a-credit-impaired-financial-asset/.

1Povzetek

Domača gospodarska aktivnost se kljub zahtevnim razmeram v mednarodnem okolju in negotovim prihodnjim obetom zmerno krepi. Obrestne mere za posojila nebančnemu sektorju se postopoma znižujejo, kar krepi kreditiranje tega sektorja, vendar ostajajo prisotne razlike med skupinami komitentov in vrstami posojil. Prevladuje kreditiranje gospodinjstev za potrošni namen, medtem ko kreditiranje nefinančnih družb ostaja šibko. Banke zaradi visoke razlike med obrestnimi merami za naložbe in vire še vedno ustvarjajo nadpovprečno visoke neto obrestne prihodke, kar se ob sočasnem povečanju neto neobrestnih prihodkov odraža v visokem dohodku in dobičku bank. Dobiček in donosnost na kapital ostajata visoka in primerljiva z vrednostmi v enakem obdobju preteklega leta. Kakovost kreditnega portfelja ostaja še naprej visoka z zgodovinsko najnižjimi deleži NPE. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema ostajata dobra.

Povečanje vlog nebančnega sektorja je bilo letos do oktobra skromno, saj so se vloge, z izjemo vlog gospodinjstev, zmanjšale pri vseh sektorjih. Priliv vlog gospodinjstev je bil kljub februarskemu odlivu sredstev za nakup obveznice, namenjene državljanom, s 425 mio EUR podoben lanskemu v enakem obdobju. Po večjih prilivih vlog v spomladanskih mesecih zaradi izplačila regresov so gospodinjstva v poletnih in prvih jesenskih mesecih privarčevana sredstva zaradi sezonskega vpliva predvsem porabljala. Medletna rast se je po znižanju v začetku leta do oktobra zvišala na 2,7 %, vendar ostala pod povprečjem evrskega območja. Vloge NFD so se po zmanjševanju v prvi polovici leta od julija dalje krepile, vseeno pa se je njihov obseg v desetih mesecih letos zmanjšal za 156 mio EUR. Medletna rast je kljub zmanjšanju s 7,8 % ostala razmeroma visoka in nad evrskim povprečjem. Zaradi izplačila božičnic in povečane praznične potrošnje lahko ob koncu leta kot običajno pričakujemo povečanje vlog tako gospodinjstev kot NFD. Ob zmanjševanju dolgoročnih depozitnih obrestnih mer se je naraščanje vezanih vlog, ki je bilo prisotno v zadnjih dveh letih, umirilo; vloge na vpogled pa še naprej predstavljajo glavnino vseh vlog gospodinjstev (84,6 %) in NFD (72,7 %).

Med naložbami so banke letos do oktobra povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, predvsem drugim finančnim institucijam in gospodinjstvom. Do oktobra se je obseg posojil nebančnemu sektorju povečal za 1,4 mrd EUR, medtem ko se je v enakem obdobju lani zmanjšal. Medletna rast je oktobra znašala 4,0 % in vidneje presegla evrsko povprečje (1,3 %). Največje letošnje enkratno povečanje obsega posojil je predstavljalo kreditiranje ene lizinške družbe, s čimer se je obseg posojil drugim finančnim institucijam (DFI) močno povečal. Banke so še naprej aktivno kreditirale gospodinjstva, večino povečanja obsega pa so predstavljala potrošniška posojila, povečal pa se je tudi obseg stanovanjskih posojil. Kreditiranje NFD je ostalo šibko, podobno kot lani pa se tudi letos zmanjšuje obseg posojil tujim osebam. Od preostalih naložb so se letos do oktobra močno povečali vrednostni papirji, za 2,5 mrd EUR, še v večjem obsegu pa so se zmanjšala najbolj likvidna sredstva (3,4 mrd EUR).

Obseg posojil nefinančnim družbam (NFD) se je letos do oktobra le rahlo povečal. Medletno je bil manjši v večini dejavnosti, pri vseh velikostih družb, po namenu pa se je opazneje zmanjšal obseg posojil za obratna sredstva in druge namene. Glede na ročnost posojil so se najbolj povečevala posojila z ročnostmi med pol leta in enim letom. Skupno so se posojila NFD medletno zmanjšala za 4,4 %, največ med državami evrskega območja, kjer so se z 0,6 % rahlo okrepila. Obrestne mere za novoodobrena posojila NFD se letos ob volatilni dinamiki rahlo znižujejo in v zadnjih mesecih gibljejo blizu obrestnih mer evrskega območja.

V tekočem kreditiranju gospodinjstev, ki se je letos do oktobra krepilo, so še naprej prevladovala potrošniška posojila. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je zviševala in oktobra znašala 5,7 % ter še naprej precej presegala povprečje evrskega območja (0,5 %). Potrošniška posojila se tekoče krepijo predvsem po lani spremenjenih makrobonitetnih omejitvah kreditiranja potrošnikov. Medletna rast potrošniških posojil se je zaradi visoke lanske osnove po juniju letos, ko je dosegla 16,7 %, začela umirjati. Oktobra je znašala 14,3 % in še naprej precej presegala evrsko povprečje (3,0 %). Pri potrošniških posojilih še vedno močno prevladujejo posojila s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se po stagnaciji v letu 2023 letos do oktobra le rahlo znižale in ostale nižje od evrskih. Tekoče (novo) kreditiranje s stanovanjskimi posojili je bilo letos rahlo večje kot v enakem obdobju lani, stanje stanovanjskih posojil pa se je letos do oktobra povečalo. Medletna rast stanovanjskih posojil se je od novembra lani z najnižje večletne ravni do oktobra zvišala na 3,4 %, medtem ko je v evrskem območju znašala 0,4 %. Tudi pri stanovanjskih posojilih so letos še naprej prevladovala posojila s fiksnimi obrestnimi merami, ki so bile v letu 2023 stabilne, letos do oktobra pa so se zmerno zniževale.

Ohranja se dobra kakovost kreditnega portfelja bank, z znaki povečanega kreditnega tveganja v nekaterih delih portfelja. Delež NPE je stabilen in skoraj nespremenjen v vseh večjih delih portfelja, z izjemo obrtnikov, kjer ponovno narašča. V predelovalnih dejavnostih za zdaj ni zaznati poslabšanja v panogah, ki so izpostavljene krizi v nemški avtomobilski industriji. Izrazito pa izstopa nadaljnje opazno izboljšanje deleža NPE v gostinstvu. Na ravni celotnega portfelja je stabilen tudi delež skupine 2 kreditnega tveganja, še naprej pa ta delež narašča pri potrošniških posojilih. Ta segment izstopa tudi pri naraščanju pokritosti z oslabitvami in rezervacijami, kar prav tako odraža povečano zaznavanje tveganja v tem hitro naraščajočem segmentu bančnih naložb.

Banke so do oktobra za nekoliko manj kot petino povečale bruto dohodek in ustvarile za desetino več neto dohodka kot v enakem obdobju lani. Neto obrestni prihodki pri bankah še vedno dosegajo visoke vrednosti v primerjavi s preteklimi leti, obenem pa so banke povečale tudi neobrestne prihodke. Kljub temu so neto obrestni prihodki letos predstavljali več kot dve tretjini bruto dohodka slovenskega bančnega sistema. K povečanju neto obrestnih prihodkov, katerih rast se sicer upočasnjuje, so prispevali predvsem cenovni učinki na aktivi. Rast operativnih stroškov bank se je močneje zvišala predvsem zaradi uvedbe davka na bilančno vsoto, ki ga banke že med letom razmejujejo oziroma vračunavajo med stroške.

Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih desetih mesecih leta za dobro desetino (12,1 %) presegel lanskega v enakem obdobju. Tudi letošnje povečanje dobička je predvsem rezultat povečanja neto dohodka, obseg neto oslabitev in rezervacij pa je ostal majhen, znašal je manj kot 3 % ustvarjenega bruto dohodka. Dobičkonosnost bank na kapital je presegala 20 % in le za malenkost zaostajala za vrednostjo, doseženo v enakem obdobju predhodnega leta.

Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je v tretjem četrtletju leta 2024 dosegel 19,7 %, količnik CET1 pa 17,3 %. Oba količnika sta nekoliko nižja kot ob koncu leta, na znižanje pa je vplivala rast tveganju prilagojene aktive predvsem zaradi povečanja kreditne izpostavljenosti.

Likvidnost bančnega sistema je kljub poslabšanju nekaterih indikatorjev likvidnosti ostala dobra. Zaradi zmanjšanja sredstev na računih pri centralni banki se je na 328 % zmanjšala vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR). Kljub temu je LCR ostal visoko nad minimalno regulatorno zahtevo 100 %, kar pomeni, da je bančni sistem ohranil dobro sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju. Prav tako se je ohranila tudi dobra sposobnost financiranja obveznosti v daljšem obdobju, kljub rahlemu poslabšanju vrednosti količnika neto stabilnega financiranja (NSFR), ki je oktobra znašal 168 %. Banke so s preusmerjanjem sredstev na računih pri centralni banki, predvsem v nakup dolžniških vrednostnih papirjev, za 3,4 mrd EUR zmanjšale primarno likvidnost, a hkrati okrepile sekundarno likvidnost.

2Makroekonomsko okolje

Svetovna gospodarska rast letos ostaja podobna kot lani s stabilnimi obeti tudi za prihodnja leta, vendar še naprej pod zgodovinskim povprečjem. Zadnje napovedi rasti svetovnega gospodarstva (brez evrskega območja)[1] so glede na predhodne ostale skoraj nespremenjene, so se pa spremenile za posamezna večja gospodarstva. Napoved se je izboljšala za ZDA, poslabšala pa za druga razvita gospodarstva, zlasti za največje evropske države.[2] Med najpomembnejšimi zavirajočimi dejavniki potencialne rasti bodo v mnogih gospodarstvih predvsem vztrajne strukturne težave, kot so staranje prebivalstva, šibke naložbe in nizka produktivnost. Svetovna inflacija se je znižala, prav tako pa so se zmanjšale razlike v inflaciji med državami. V številnih državah še vedno ostaja visoka rast cen storitev. Tveganja glede prihodnjih obetov se zaradi povečanih geopolitičnih in zunanjetrgovinskih negotovosti povečujejo.

Gospodarska aktivnost evrskega območja se je po šibki lanski rasti letos zmerno krepila. Po povečanju aktivnosti v prvi polovici leta, se je ta dodatno okrepila v tretjem četrtletju in bila medletno večja za 0,9 %.[3] Razlike med največjimi državami so bile precejšnje, pri čemer je Nemčija že peto četrtletje zapored zabeležila medletno upadanje gospodarske aktivnosti, nadpovprečno pa se je BDP povečal v Španiji. Obeti so še vedno zelo negotovi, tveganja pa se krepijo. Decembrska napoved ECB[4] za letos za evrsko območje predvideva 0,7-odstotno realno rast BDP, za 0,1 odstotne točke manj glede na septembrsko napoved, v 2025 pa naj bi se okrepila na 1,1 %, s pričakovano večjo potrošnjo in ponovno krepitvijo naložb, ki so se letos skrčile. Rast naj bi se okrepila tudi v letih 2026 in 2027, ko naj bi dosegla 1,4 % in 1,3 %. Ob zmanjševanju inflacijskih pritiskov se je dezinflacijski proces letos nadaljeval. Zaradi učinkov osnove in iztekajočih se podpornih ukrepov, povezanih s cenami energije, je v prihodnje pričakovana določena volatilnost, storitvena inflacija pa naj bi ostala vztrajnejša, vendar naj bi se v letu 2025 postopoma zmanjševala.[5] Finančni pogoji naj bi se ob nadaljnjem sproščanju denarne politike blažili. Kreditiranje v evrskem območju kaže znake krepitve, pri čemer se neto posojanje ponovno povečuje, vendar ostaja nominalno šibko.

Aktivnost domačega gospodarstva se je v tretjem četrtletju rahlo okrepila. Rast je še naprej omejevalo šibko investiranje, zlasti v gradbeništvu, medtem ko sta jo še naprej podpirali domača državna in zasebna potrošnja, zopet pa tudi neto izvoz. Četrtletna rast BDP se je v tretjem četrtletju okrepila z 0,1 % na 0,3 %, medletna pa z 0,7 % na 1,4 %. Po podatkih, prilagojenih učinku sezone in koledarja, je bila drugo četrtletje zapored podobna evrskemu povprečju. Razpoloženje v gospodarstvu je oktobra in novembra ostalo v negativnem območju ter še nekoliko nižje kot v tretjem četrtletju. Enoletni presežek tekočega računa je ostal visok in je predvsem posledica presežka storitvene menjave, izboljšali pa so se tudi pogoji menjave. Trg dela po rekordnih gibanjih v preteklih letih kaže prve znake umirjanja, vendar ostaja tesen. Naša decembrska napoved gospodarske rasti je za letos z 1,4 % za 1,1 odstotne točke nižja od junijske, z 2,2 % je prav tako nižja za leto 2025, z 2,8 % pa nespremenjena za leto 2026.[6] V letu 2027 naj bi znašala 2,4 %. Inflacija, merjena s HICP, se je letos do oktobra, ko je upadla na 0,0 %, zniževala hitreje kot v evrskem območju, novembra pa ob medletno manjšem upadu cen energentov zvišala na 1,6 %.[7] Nekoliko se je zvišala tudi osnovna inflacija, na 2,3 %. Medtem se je v evrskem območju skupna inflacija zvišala na 2,3 %, osnovna pa z 2,7 % ostala nespremenjena.

Vrednotenja na finančnih trgih ostajajo visoka z nizkimi premijami za tveganje, pričakovanja glede prihodnje inflacije pa so se znižala. Trgi pričakujejo, da bo ECB še naprej zniževala obrestne mere, in sicer hitreje, kot so pričakovali spomladi. Glede na terminske pogodbe, vezane na 3-mesečni Euribor, naj bi bila kratkoročna nominalna obrestna mera ob koncu tega leta pod 3 %, do konca leta 2025 pa na približno 2 %. Hkrati so se znižala inflacijska pričakovanja, kar se odraža v znižanju obrestnih mer po različnih ročnostih.

3Viri financiranja bank

Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja slovenskih bank, čeprav se je njihov obseg letos do oktobra povečal bistveno manj kot v enakih obdobjih preteklih let. Povečal se je za skromnih 16 mio EUR na 41,1 mrd EUR zaradi povečanja vlog gospodinjstev, medtem ko so se vloge ostalih varčevalcev zmanjšale. Vloge nebančnega sektorja so s 76,2 % bilančne vsote ostale najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. Njihova medletna rast, ki se je od aprila upočasnjevala, je oktobra znašala 1,9 % in se je v enoletnem obdobju več kot prepolovila. Ob ohranjanju velikega obsega vlog in likvidnih sredstev banke nimajo potreb po dodatnem zadolževanju. Letošnje izdaje dolžniških vrednostnih papirjev posameznih bank so bile, podobno kot minula leta, izvedene predvsem z namenom izpolnjevanja minimalnih zahtev glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL). Delež izdanih dolžniških vrednostnih papirjev v bilančni vsoti kljub povečanju ostaja majhen, oktobra je znašal 6,5 %.

Priliv vlog gospodinjstev je bil letos do oktobra podoben lanskemu v enakem obdobju. Njihov obseg se je povečal za 425 mio EUR na 26,9 mrd EUR, kar predstavlja polovico bilančne vsote bančnega sistema. Izrazitejši mesečni prilivi vlog so bili prisotni v spomladanskih mesecih ob izplačilu regresa za letni dopust, medtem ko so se privarčevana sredstva v poletnih in prvih jesenskih mesecih zaradi sezonskega vpliva (dopusti, novo šolsko leto) predvsem porabljala. Medletna rast se je po znižanju v začetku leta do oktobra zvišala na 2,7 %. Kljub porastu Slovenija po višini medletne rasti vlog gospodinjstev od junija zaostaja za povprečjem evrskega območja, kjer se je rast letos do oktobra zvišala na 3,9 %. Ob upoštevanju daljšega obdobja (od januarja 2019) pa so se vloge gospodinjstev povečale za 42,5 %, znatno več kot v evrskem območju (26,8 %). Konec leta ob izplačilu božičnic lahko spet pričakujemo povečanje prihrankov gospodinjstev v bankah.

Vloge nefinančnih družb so se, po zmanjševanju v prvi polovici leta, od julija do oktobra neprekinjeno krepile. Kljub temu se je njihov obseg v prvih desetih mesecih letos zmanjšal za 156 mio EUR na 10,8 mrd EUR, kar predstavlja petino bilančne vsote bančnega sistema. Medletna rast vlog nefinančnih družb se je letos upočasnila na 7,8 %, vendar še vedno ostala visoko nad evrskim povprečjem, ki je oktobra znašalo 2,1 %. Podjetja imajo torej v bankah še vedno soliden obseg prihrankov, ki jih lahko usmerijo v investicije ali uporabijo za tekoče poslovanje. Ob upoštevanju dinamike vlog v preteklih letih lahko tudi letos pričakujemo porast vlog nefinančnih družb ob koncu leta, ko se potrošnja ob praznikih poveča.

Varčevalci so bili ob zmanjševanju dolgoročnih in rasti kratkoročnih depozitnih obrestnih mer bolj naklonjeni vezavi prihrankov za krajše obdobje. Gospodinjstva so se sicer v začetku leta še odločala za dolgoročno vezavo sredstev, v nadaljevanju leta pa so bila do tega bolj zadržana in so se nekoliko bolj odločala za kratkoročno vezavo prihrankov. Kljub temu se je obseg teh vlog zaradi tehničnega vzroka vseeno zmanjšal, saj je zaradi nepravilnega knjiženja ena od bank del kratkoročnih vlog prenesla med vloge na vpogled. S tem se je delež vlog na vpogled, po sicer skoraj dveletnem zmanjševanju, povečal na 84,6 % vseh vlog gospodinjstev in tako ostal tudi visoko nad evrskim povprečjem (54 %). Nefinančne družbe so ob majhni razliki med kratkoročnimi in dolgoročnimi obrestnimi merami ostale naklonjene kratkoročni vezavi sredstev, kar jim omogoča hitrejšo razpoložljivost prihrankov. Kljub povečanju vezanih vlog pa glavnina vlog ostaja na vpogled; oktobra je njihov delež znašal 72,7 % vseh vlog nefinančnih družb.

4Naložbe bank

Banke so letos do oktobra povečale obseg posojil nebančnemu sektorju, zlasti drugim finančnim institucijam in gospodinjstvom. Glede na konec leta 2023 se je obseg posojil nebančnemu sektorju povečal za 1,4 mrd EUR, medtem ko se je v enakem obdobju lani zmanjšal za 287 mio EUR. V deležu vseh naložb bank se je glede na konec leta 2023 povečal za 1,8 odstotne točke na 52,6 %. Krepitev kreditne aktivnosti se je odražala tudi v medletni rasti posojil, ki se je od januarja letos, ko je bila z –2,9 % najnižja po letu 2016, do oktobra zvišala na 4,0 % in vidneje presegla evrsko povprečje (1,3 %). Največje letošnje mesečno povečanje obsega posojil pri bankah je septembra predstavljal kredit eni lizinški družbi, s čimer se je obseg posojil drugim finančnim institucijam (DFI) samo septembra povečal za 725 mio EUR, medtem ko se je letos v vseh mesecih do oktobra skupno povečal za 779 mio EUR. Od preostalih skupin komitentov so banke še naprej najaktivneje kreditirale gospodinjstva, katerih obseg posojil pri bankah se je do oktobra letos povečal za 638 mio EUR (lani v enakem obdobju za 339 mio EUR). Večino povečanja so predstavljala potrošniška posojila, povečal pa se je tudi obseg stanovanjskih posojil. Kreditiranje NFD je tudi letos šibko, saj so se posojila do oktobra povečala le za 55 mio EUR (lani so se v enakem obdobju zmanjšala za 2 mio EUR). Podobno kot lani se tudi letos zmanjšuje obseg posojil tujim osebam, do oktobra za 77 mio EUR. Od preostalih naložb so se letos do oktobra še v večjem obsegu kot posojila povečali vrednostni papirji, in sicer za 2,5 mrd EUR. Hkrati so se močno zmanjšala najbolj likvidna sredstva[8] (3,4 mrd EUR).

Obseg posojil NFD se je letos do oktobra le rahlo povečal, a ostal manjši kot v enakem obdobju lani. Posojila NFD so se medletno zmanjšala za 4,4 %, največ med državami evrskega območja, kjer se je sicer medletna rast teh posojil z 0,6 % rahlo okrepila. Medletno nižje ravni je oktobra še naprej beležila večina dejavnosti. Obseg posojil družbam v gradbeništvu, ki je lani dosegel eno najvišjih ravni v zadnjih letih, se je letos na začetku leta zmanjšal, do oktobra pa znova povečeval. Pri ostalih, po posojilih pri bankah večjih skupinah dejavnosti se je obseg na podobnih ravneh kot lani ohranil pri predelovalnih dejavnostih, vidneje pa se je zmanjšal pri dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom in paro. Prav tako se je zmanjšal v trgovini, prometu in skladiščenju, poslovanju z nepremičninami ter gostinstvu. Prispevki posameznih skupin dejavnosti k skupni medletni rasti posojil NFD so bili še naprej večinoma negativni, pri čemer so oktobra absolutno gledano največ negativno prispevala posojila družbam v trgovini.

Posojila NFD so bila oktobra medletno manjša za vse velikosti družb, po namenu pa so bila opazneje manjša za obratna sredstva in druge namene.[9] Posojila NFD so letos do oktobra pri vseh velikostih družb večinoma ohranjala podobno raven kot na začetku leta, medletno pa so se zmanjšala, najbolj pri velikih družbah. Po namenu posojil so se decembra lani opazneje zmanjšala posojila za obratna sredstva, ki pa so se do oktobra letos znova povečevala. Nadaljevalo se je zmanjševanje posojil za druge namene, od teh pa so se v največjem obsegu zmanjšala posojila za gradnje. Glede na ročnost posojil so se letos najbolj povečevala posojila z ročnostmi med pol leta in enim letom, potem ko so se decembra lani precej zmanjšala. Obrestne mere za novoodobrena posojila NFD s fiksnim obrestovanjem ob veliki volatilnosti v razponu med 4 % in 6 % od začetka leta 2023 beležijo rahel trend zniževanja. Medtem se letos od začetka leta, in ob manjši volatilnosti kot fiksne, znižujejo tudi spremenljive obrestne mere, ki so oktobra rahlo presegale 5 %. Oboje so se v zadnjih mesecih gibale blizu obrestnih mer v evrskem območju.

Tekoče kreditiranje gospodinjstev se je letos do oktobra krepilo, med novoodobrenimi posojili pa so še naprej prevladovala potrošniška posojila. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je po najnižji (september 2023: 3,2 %) od začetka zviševanja obrestnih mer v 2022 zviševala, v zadnjih treh mesecih do oktobra letos, ko je znašala 5,7 %, pa stagnirala. Še naprej je precej presegala povprečje evrskega območja, kjer se je obseg posojil gospodinjstvom oktobra z 0,5 % medletno rahlo povečal. Od začetka julija lani, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov, se je nadaljevalo povečano kreditiranje s potrošniškimi posojili. Njihovo stanje se je letos do oktobra povečalo za 336 mio EUR (lani v enakem obdobju za 237 mio EUR). Njihova medletna rast se je krepila do junija letos, ko je bila s 16,7 % najvišja, za tem pa se je pričela zniževati. Oktobra letos je znašala 14,3 % in še naprej močno presegala evrsko povprečje (3,0 %). Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se po stagnaciji okrog 6,7 % v letu 2023 letos le rahlo znižale. Oktobra so znašale 6,6 % in bile še naprej nižje od evrskih (7,8 %). Banke so odobrile nekoliko več stanovanjskih posojil kot v enakem obdobju lani, njihovo stanje pa se je letos do oktobra povečalo za 245 mio EUR (lani v enakem obdobju le za 20 mio EUR). Njegova medletna rast se je od novembra lani, ko je z 0,5 % dosegla najnižjo večletno raven, do oktobra zvišala na 3,4 %. S tem se je razlika do povprečja evrskega območja, kjer se je obseg posojil medletno povečal za 0,4 %, še povečala. Tudi pri novoodobrenih stanovanjskih posojilih prevladujejo posojila s fiksnimi obrestnimi merami, ki so se po stabilnih 4,0 % v letu 2023 letos zmerno zniževale. Do oktobra so se znižale na 3,4 % in bile enake kot v evrskem območju.

5Kakovost naložb bank

Delež NPE v celotnem portfelju bank se ohranja pri 1,0 %, stabilen je tudi v vseh večjih delih portfelja. V sektorju NFD se je v prvih desetih mesecih gibal med 1,7 % in 1,8 %. Letošnje naraščanje deleža NPE v gradbeništvu se je avgusta ustavilo pri 1,8 %, v naslednjih dveh mesecih pa se je delež ponovno rahlo zmanjšal. V predelovalnih dejavnostih so se deleži NPE po porastu ob koncu lanskega leta gibali med 2,2 % in 2,3 %. Zaenkrat tudi ni zaznati poslabšanja v tistih predelovalnih panogah, ki so povezane z nemško avtomobilsko industrijo. Izrazito se je izboljšala kakovost portfelja v gostinstvu, kjer je delež NPE do oktobra padel na 4,3 %, kar je najnižja raven od začetka osemletnega merjenja tega kazalnika. Med skupinami komitentov po dinamiki NPE izstopa sektor obrtnikov, v katerem je po upadanju v prvi polovici leta delež NPE začel ponovno naraščati in oktobra dosegel 4,1 %.[10]

Število novih stečajnih postopkov NFD se je v prvih desetih mesecih medletno povečalo za 11,3 %. Kljub porastu je izpostavljenost bank do NFD v stečaju nizka, le 0,3 % skupne izpostavljenosti do NFD. Sicer se težave v poslovanju družb v stečaju že pred sprožitvijo stečajnega postopka odrazijo v povečani verjetnosti neplačila in jih banke uvrstijo med neplačnike praviloma že pred sprožitvijo stečajnega postopka.

V portfelju prebivalstva se je delež NPE stabiliziral tako pri potrošniških kot stanovanjskih posojilih. Obseg NPE pri potrošniških posojilih od lanskega oktobra sicer kaže tendenco rasti, njihov delež pa se je ob visoki rasti potrošniškega kreditiranja v zadnjega pol leta stabiliziral med 3,0 % in 3,1 %. V enakem obdobju se je pri stanovanjskih posojilih delež NPE ohranjal pri 1,0 %.

Stabilna je tudi struktura portfelja po skupinah kreditnega tveganja, v nekaterih delih pa kaže na zaznano povečano kreditno tveganje. Trend deleža S2 na ravni celotnega portfelja je padajoč, oktobra je bil s 4,7 % za 0,3 odstotne točke nižji kot ob koncu preteklega leta. V sektorju NFD se je delež S2 v tem času zmanjšal bolj od povprečja, za 1,1 odstotne točke na 7,2 %. Padajoč trend deleža S2 prevladuje tudi v večini dejavnosti NFD, izjema so le promet ter rekreacija, kultura in razvedrilo. Naraščanje deleža S2 je prisotno pri potrošniških posojilih, kjer povečano prerazvrščanje v to skupino sledi hitri rasti potrošniškega kreditiranja. Delež S2 je v tem delu portfelja oktobra dosegel 13,1 % (porast od decembra za 1,8 odstotne točke). Pri stanovanjskih posojilih sta nižja tako raven tega kazalnika, 7,3 %, kot njegov porast v enakem obdobju, ki je znašal 0,4 odstotne točke.

Pokritost NPE z oslabitvami in rezervacijami ostaja visoka, pokritost donosnih izpostavljenosti pa nespremenjena. Pokritost NPE je julija 2024 dosegla doslej najvišjo raven 61,0 %, v naslednjih mesecih pa se je nekoliko znižala, na 59,9 %. Pokritost donosnega dela portfelja je oktobra znašala 0,40 %, kar je enako povprečju predhodnih mesecev letošnjega leta. Letošnja pokritost je precej pod ravnijo pred začetkom pandemije, ko je v povprečju leta 2019 znašala 0,51 %, najvišja pokritost pa je bila dosežena sredi leta 2020, 0,69 %. Tendence v pokritosti se razlikujejo glede na sektor komitenta. V sektorju NFD je bila po vztrajnem zmanjševanju po letu 2020 oktobra z 0,44 % precej nižja kot v letu 2019, 1,07 %, v enakem obdobju pa se je v sektorju prebivalstva dvignila z 0,43 % na 0,83 %. V letošnjem letu izraziteje izstopa naraščanje pokritosti donosnih potrošniških posojil, ki je oktobra dosegla 1,53 %, za 0,29 odstotne točke več kot ob koncu leta 2023.

Pokritost donosnih izpostavljenosti odraža spremembe v deležu S2 in stopnji njene pokritosti z oslabitvami in rezervacijami. Pokritost S2 je oktobra na ravni portfelja znašala 4,7 % in se je v letošnjem letu povečala za 0,6 odstotne točke, predvsem zaradi večje pokritosti portfelja prebivalstva, ki se je povečala za 1,1 odstotne točke na 6,6 %. Porasle so pokritosti tako stanovanjskih kot potrošniških posojil, na 6,1 % in 8,1 %, razlike v ravneh pokritosti pa so posledica različnih tveganj teh vrst posojil in tudi manjše pokritosti potrošniških posojil z zavarovanji. V primerjavi z državami EU se slovenske banke po pokritosti posojil v S2 z oslabitvami nahajajo v zgornji polovici distribucije, medtem ko po deležu posojil v tej skupini sodijo v spodnjo polovico.

6Ustvarjanje dohodka bank

Neto dohodek slovenskega bančnega sistema je v prvih desetih mesecih letošnjega leta za več kot desetino presegel lanskega v enakem obdobju. Tveganje ustvarjanja dohodka, kljub zniževanju njegove rasti, ostaja nizko, saj banke še vedno dosegajo nadpovprečno visoko neto obrestno maržo in ustvarjajo višji dohodek kot v letih pred zvišanjem obrestnih mer. Bruto dohodek bank v višini 1.920 mio EUR je do oktobra 2024 presegel lanskega iz enakega obdobja za 17,5 %, medtem ko je bil neto dohodek z 1.096 mio EUR medletno višji za 13,2 %. Banke so v zadnjem tekočem trimesečju (do konca oktobra 2024) ustvarile okrog polovico milijarde EUR bruto dohodka, kar je bilo še vedno primerljivo z nadpovprečno visokim dohodkom (in dobičkom) v letu 2023.

Neto obrestni prihodki so se letos povečali za 12,3 %, pri čemer se njihova rast pričakovano znižuje. Ravni obrestnih mer na naložbeni strani znatno presegajo tiste na strani virov, zato je povprečni razmik tudi letos znatno presegal lanskega v enakem obdobju. Letošnje povečanje neto obresti, podobno kot v preteklem letu, izvira iz prevladujočih cenovnih učinkov aktivne strani nad tistimi na pasivi. Količinski učinki so bili majhni, znašali so le desetino vseh učinkov na aktivi, pri čemer je zelo majhen del izviral iz posojil. Na strani obveznosti so bili količinski učinki prav tako majhni. Cenovni učinki na aktivi so bili pozitivni za vse glavne vrste naložb, na pasivi pa negativni tako pri vlogah nebančnega sektorja kot pri grosističnem financiranju. Neto obrestna marža, izračunana za zadnje enoletno obdobje, je oktobra znašala 3,14 %, tista iz trimesečnih obdobij pa se znižuje že od začetka leta, ter se je oktobra približala 3 %. Neto obrestna marža še vedno močno presega vrednosti, dosežene v preteklih dveh desetletjih.[11] Medletna rast neto obrestnih prihodkov se bo zaradi zniževanja obrestnih mer ECB in obrestnih mer na finančnih trgih v naslednjih mesecih upočasnjevala.

Neto neobrestni prihodki bank so se letos medletno povečali za skoraj tretjino, vendar so k temu prispevali predvsem prihodki iz prejetih dividend. K medletnemu povečanju neto neobrestnih prihodkov za 30,5 % so prispevali predvsem prihodki iz prejetih dividend pri eni od največjih bank v juliju, vendar bi bila tudi brez tega rast neto neobrestnih prihodkov na ravni bančnega sistema pozitivna. Neto opravnine ohranjajo solidno rast, medletno so lanske presegale za 8,5 %. Neto opravninska marža za zadnje enoletno obdobje pa se je do oktobra povečala na 0,78 % (december 2023: 0,75 %). Kljub visoki neto obrestni marži v zadnjem letu banke ohranjajo ali celo krepijo tudi neto opravninsko maržo.

Operativni stroški so se do oktobra letos predvsem zaradi novega davka na bilančno vsoto medletno povečali za 23,7 %. Banke so letos vračunale za okrog 90 mio EUR davka. Brez tega stroška bi medletna rast operativnih stroškov znašala le 10 %. Stroški dela so se do oktobra medletno povečali za 12,8 %, njihova rast se je v zadnjih mesecih nekoliko zvišala, do junija je npr. medletno znašala še 9,8 %. Delež operativnih stroškov v bruto dohodku (CIR oz. Cost-to-Income ratio) ostaja letos zaradi visokega dohodka bank nizek, le 42,9 %, in pod dolgoletnim povprečjem. Ob pričakovanem znižanju rasti dohodka lahko pričakujemo v prihodnje nekoliko višje vrednosti tega kazalnika.

Banke trenutno še ustvarjajo visok dohodek, vendar lahko v letu 2025 pričakujemo manj ugodna gibanja. Podatki za zadnje tromesečje (do oktobra) kažejo, da bi neto obrestni prihodki na letni ravni sicer še vedno presegali lanske celoletne za nekoliko manj kot 7 %, vendar pa je njihova tekoča rast že nekaj četrtletij nekoliko negativna (zadnji podatek –1,8 %). Morebitno nadaljnje nižanje obrestnih mer denarne politike ECB in obrestnih mer na finančnih trgih bosta negativno učinkovala na (neto) obrestne prihodke bank, katerih rast bo v prihodnjem letu prešla v upad, ki se bo pokazal tudi v slabših poslovnih rezultatih bank. Obrestni prihodki bodo nižji predvsem zaradi nižjih obrestnih mer likvidnih naložb in posojil z variabilno obrestno mero. Zaenkrat tudi ne kaže, da bi lahko banke upad neto obresti nadomestile s (povečanim) kreditiranjem. Kljub temu pričakujemo, da bodo banke predvidoma tudi v naslednjem letu še vedno ustvarjale višji dohodek in poslovale s precej višjimi maržami kot pred pričetkom obdobja zviševanja obrestnih mer. Upoštevati pa je treba še negativni vpliv davka na bilančno vsoto bank na povečanje operativnih stroškov, ki bo ob nižjem dohodku predstavljal večji delež dobička kot letos.

7Kapitalska ustreznost, dobičkonosnost in likvidnost bank

Solventnost slovenskega bančnega sistema ostaja v tretjem četrtletju 2024 kljub znižanju količnikov kapitalske ustreznosti solidna. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani osnovi se je v treh četrtletjih znižal za 0,7 odstotne točke na 19,7 %, medtem ko se je količnik navadnega temeljnega kapitala (CET1) znižal za 0,4 odstotne točke na 17,3 %. Količniki kapitalske ustreznosti so se letos znižali zaradi porasta tveganju prilagojene aktive (TPA; 5,0 %), in sicer še posebej zaradi rasti TPA za kreditna tveganja (5,4 %), ki se je najbolj povečala na segmentu prebivalstva (14,4 %). V letošnjem letu se je povečal regulatorni kapital, in sicer predvsem zaradi sestavin CET1 kapitala (+2,5 %). Med njimi so se najbolj povečali dodatni zadržani dobički in rezerve, nižji so bili tudi negativni učinki iz akumuliranega vseobsegajočega donosa. Dodatni kapital se je letos nekoliko znižal (–6 %). V evrskem območju, zadnji razpoložljivi podatki so na voljo za konec polletja 2024, so se letos količniki v povprečju povečali. Količnik skupne kapitalske ustreznosti je dosegel 19,9 %, količnik CET1 pa 16,5 %.

Banke evrskega območja so lanske dobičke uporabile za rast regulatornega kapitala. Količniki kapitalske ustreznosti so se tako, kljub rasti tveganosti portfelja, zvišali. Na sliki 12 desno je prikazana povezava med rastjo povprečne uteži za tveganja in rastjo regulatornega kapitala po državah evrskega območja od drugega četrtletja 2023 do drugega četrtletja 2024. V povprečju so države evrskega območja povečale kapitalsko ustreznost predvsem na račun večjega povečanja regulatornega kapitala, pri čemer se je v povprečju tveganost portfelja le malo povečala. Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema se je povečala nadpovprečno, in sicer najbolj zaradi rasti regulatornega kapitala in hkratnega znižanja tveganosti portfelja bank (povprečne uteži tveganja).

Banke bi morale tudi letos ob izredno dobrih rezultatih ravnati preudarno in nadalje krepiti svojo solventnost. S svojo odpornostjo na negativne vplive iz zaostrenega makroekonomskega okolja so tako lahko trdna opora podjetjem. Banke zaradi različnih kapitalskih presežkov sicer ostajajo različno sposobne za morebitno absorpcijo negativnih učinkov ob realizaciji sistemskih tveganj, vendar lahko zlasti tiste z manjšimi presežki s krepitvijo regulatornega kapitala svojo odpornost povečajo.

Dobiček slovenskega bančnega sistema pred obdavčitvijo je do oktobra znašal 1.042 mio EUR in za dobro desetino presegel lanskega v enakem obdobju. K višjemu dobičku, medletno se je povečal za 12,1 %, je prispeval predvsem višji neto dohodek, pri čemer so k povečanju prispevali tako neto obrestni kot neto neobrestni prihodki. Za četrtino višji operativni stroški pa so zlasti zaradi vračunavanja davka na bilančno vsoto bank zmanjševali neto dohodek in dobiček bank. Neto oslabitve in rezervacije na ravni bančnega sistema so s 53,9 mio EUR ostale nizke. Predstavljale so le 2,8 % ustvarjenega bruto dohodka bank, oblikovalo jih je deset od štirinajstih kreditnih institucij. Donosnost na kapital (ROE) pred obdavčitvijo se je do oktobra ohranila nad 20 %, kar je za 0,7 odstotne točke nižje od oktobra 2023 oziroma 0,4 odstotne točke nižje od dosežene leta 2023.

Dobiček bank bo v letošnjem letu predvidoma primerljiv z lanskim, v letu 2025 pa pričakujemo njegovo znižanje. Banke bodo v letu 2024, kljub postopnemu nižanju neto obrestnih prihodkov zaradi pričakovanega nadaljnjega znižanja obrestnih mer ECB ter negativnim učinkom, ki jih prinaša obračun davka na bilančno vsoto ob nizkih neto oslabitvah in rezervacijah, dosegle dobiček, primerljiv s tistim iz leta 2023. Dobički bank pa se bodo, tudi po pričakovanjih bank, v prihodnjem letu znižali[13]. Zaradi nižjih obrestnih mer banke pričakujejo manjše neto obrestne prihodke in s tem znižano raven dohodka in dobička v primerjavi z letošnjim letom. Ob tem zaradi poslabšanih gospodarskih obetov ne moremo pričakovati ohranjanje tako nizkih neto oslabitev in rezervacij kot v preteklih letih, kar lahko dodatno zniža ravni dobičkov bank. Vendar pa bodo ti predvidoma še vedno presegali tiste v letih pred izrazitim povečanjem obrestnih mer (tj. pred letom 2023).

Likvidnost bančnega sistema je kljub poslabšanju vrednosti nekaterih indikatorjev likvidnosti ostala dobra. Zaradi izrazitejšega zmanjšanja sredstev na računih pri centralni banki se je likvidnostni blažilnik zmanjšal bolj kot neto likvidnostni odlivi, kar je poslabšalo vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR). Ta se je v prvih desetih mesecih letos zmanjšal za 7,4 odstotne točke na 328 %, vendar vseeno ostaja visoko nad minimalno regulatorno zahtevo (100 %) in med najvišjimi v evrskem območju. Čeprav je vrednost LCR pri skoraj vseh bankah presegla vsaj dvakratnik minimalne regulatorne zahteve, ostajajo razlike v sposobnosti pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju med bankami še vedno precejšnje. Zaradi povečanja posojil in naložb v dolžniške vrednostne papirje se je povečala potreba po stabilnem financiranju, in sicer bolj kot se je povečalo razpoložljivo stabilno financiranje. S tem se je vrednost količnika neto stabilnega financiranja (NSFR) zmanjšala za 5,2 odstotne točke, na 168,5 %, kar je še vedno precej nad minimalno regulatorno zahtevo 100 %. To pomeni, da je bančni sistem ohranil dobro sposobnost financiranja obveznosti tudi v daljšem, to je enoletnem obdobju.

8Kapitalski trgi in vzajemni skladi

V letošnjem letu se nadaljuje rast glavnih svetovnih borznih indeksov. Do konca oktobra 2024 so se vrednosti glavnih delniških indeksov v primerjavi s koncem lanskega leta povečale. Slovenski indeks SBI TOP je oktobra 2024 v primerjavi s koncem lanskega leta pridobil 30,9 %. V istem časovnem obdobju je ameriški indeks SPX pridobil 23,6 %; indeks Zahodne Evrope SXXE pa 8,3 %. Zaradi postopnega zniževanja inflacije in treh zaporednih znižanj ključnih obrestnih mer ECB je zahtevana donosnost 10-letne slovenske in nemške državne obveznice konec novembra 2024 nadaljevala z upadom. Konec oktobra je donosnost 10-letne slovenske obveznice znašala 3,0 %, nemške pa 2,2 %.

Nadaljujejo se rekordno visoka vplačila v vzajemne sklade. Vključno z oktobrom 2024 so domači vzajemni skladi zabeležili neto tok v obsegu 426,9 mio EUR, kar je 62,7 % več kot v enakem obdobju lani. K visoki rasti neto tokov so v prvih desetih mesecih leta z 80,6-odstotnim deležem neto tokov prispevali predvsem delniški skladi. Obvezniški skladi so zabeležili 11,8 % vseh neto tokov, denarni pa 7,7 %. Še naprej glavnino neto vplačil (72,7 %) prispevajo gospodinjstva, sledili so drugi finančni posredniki (20,8 %) in NFD (6,2 %). Vplačila v vzajemne sklade pri gospodinjstvih so bila v prvih desetih mesecih leta le 27,0 % nižja od povečanja vlog gospodinjstev pri bankah.

Visoka rast je bila zabeležena tudi pri sredstvih domačih vzajemnih skladov, ki so konec oktobra 2024 znašala 6,0 mrd EUR. Medletna rast sredstev je bila tako 13,7-odstotna. Prevladujejo delniški skladi, ki predstavljajo 69,4 % celotne vrednosti sredstev domačih vzajemnih skladov.

9Poslovanje lizinških družb

Vrednost novoodobrenih poslov lizinških družb so je v prvih treh četrtletjih 2024 medletno znižala. Novoodobreni posli so znašali 999,2 mio EUR, kar predstavlja 5,6-odstotno znižanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Od tega je bilo 553,1 mio EUR novih poslov sklenjenih z gospodinjstvi, 444,1 mio EUR pa z NFD. Lizinške družbe v Sloveniji v večini financirajo nakupe vozil. Po vrednosti novoodobrenih poslov so v prvih treh četrtletjih 2024 prevladovali posli z osebnimi avtomobili (65,8 %), sledili so jim posli s komercialnimi in tovornimi vozili (20,9 %). Stanje lizinških poslov je konec septembra 2024 znašalo 2,7 mrd EUR in se je medletno zvišalo za 4,6 %.

Dobičkonosnost lizinških družb se je ob koncu tretjega četrtletja letos medletno zmanjšala. Dobiček lizinških družb se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znižal za 25,1 % na 19,1 mio EUR. Kljub povišanim čistim prihodkom od prodaje dobičkonosnost še naprej najedajo višji stroški materiala in storitev ter dražje financiranje posojil. Bilančna vsota lizinških družb se je medletno zvišala za 5,5 % na 3,2 mrd EUR. Kakovost lizinških poslov ostaja visoka. Delež zamud nad 90 dni v stanju poslov je konec septembra 2024 znašal 0,7 %. Prav tako glavnina zamud ostaja visoko koncentrirana, saj več kot 75 % vseh zamud izvira iz treh lizinških družb.

Tudi banke so v prvih treh četrtletjih 2024 sklenile nekoliko manj finančnih najemov kot v prvem četrtletju 2023. Odobrile so za 288,7 mio EUR novih finančnih najemov, kar je 5,8-odstotno znižanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največ poslov so banke sklenile z gospodinjstvi (58,9 %), preostanek pa z NFD (41,1 %).

10Anketa o bančnih posojilih (BLS)[14]

Banke v zadnjih petih četrtletjih pri posojilih podjetjem ne navajajo sprememb kreditnih standardov;[15] pri stanovanjskih posojilih so se ti letos nekoliko sprostili, pri potrošniških pa zaostrili. Banke po obdobju zaostrovanja kreditnih standardov v letu 2022 in prvi polovici leta 2023 kreditnih standardov za posojila podjetjem niso več spreminjale.[16] K zaostrovanju teh standardov so prispevali splošne gospodarske razmere in obeti ter razmere po panogah, k sproščanju pa letos konkurenca drugih bank. Rezultati ankete pri stanovanjskih posojilih v prvih dveh četrtletjih leta 2024 kažejo na blago sproščanje standardov, v tretjem četrtletju pa se ti niso spremenili. Pri potrošniških posojilih so kreditni standardi z izjemo zaostritve v drugem četrtletju leta ostali nespremenjeni. Med dejavniki zaostrovanja je zlasti v drugem četrtletju izstopala kreditna sposobnost potrošnikov. Banke so za zadnje četrtletje leta 2024 predvidele nespremenjene kreditne standarde pri posojilih podjetjem in pri stanovanjskih posojilih, pri potrošniških posojilih pa blago zaostritev standardov.

Banke so letos sproščale posojilne pogoje za posojila podjetjem in stanovanjska posojila. Pri podjetjih, kjer so banke sproščale posojilne pogoje že lani, so banke letos izpostavile zlasti gibanje posojilnih obrestnih mer in znižanje marž na posojila. Marže so se znižale tudi pri stanovanjskih posojilih. V vseh štirih četrtletjih letos so med dejavniki sproščanja posojilnih pogojev stanovanjskih posojil navajale pritiske konkurence.

Povpraševanje NFD po posojilih se je že deveto četrtletje zapored znižalo, medtem ko se je povpraševanje po posojilih gospodinjstvom v prvi polovici leta povečevalo. Padec povpraševanja je opazen tako pri velikih kot majhnih in srednjih podjetjih, bolj izrazit je pri dolgoročnih posojilih. Banke kot glavni razlog za zmanjševanje povpraševanja NFD po posojilih v zadnjih dveh letih izpostavljajo zmanjševanje investicij. Banke med omejitvenimi dejavniki pri nobenem tipu posojil ne izpostavljajo (več) ravni obrestnih mer. Med dejavniki povečanega povpraševanja po potrošniških posojilih so banke omenile nakup trajnih proizvodov. Banke za zadnje četrtletje 2024 niso pričakovale sprememb pri povpraševanju po posojilih NFD, medtem ko naj bi se povpraševanje po stanovanjskih posojilih blago povečalo, po potrošniških pa zmerno.

V evrskem območju se je letos ob zaostrovanju kreditnih standardov za potrošniška posojila in posojila podjetjem ter njihovem sproščanju za stanovanjska posojila začelo krepiti povpraševanje po posojilih, zlasti stanovanjskih. Kreditni standardi za podjetja so se letos v prvi polovice leta še nekoliko zaostrovali, potem pa ostali nespremenjeni. Pri stanovanjskih posojilih je že več četrtletij zapored prisotno malenkostno sproščanje, pri potrošniških posojilih pa blago zaostrovanje standardov. Zmanjšanje povpraševanja po posojilih NFD je bilo v tretjem četrtletju v evrskem območju po sedmih zaporednih četrtletjih prekinjeno, banke so spet navajale njegovo malenkostno povečanje. Pri stanovanjskih posojilih se v evrskem območju povpraševanje izrazito krepi, medtem ko je povečanje povpraševanja po potrošniških posojilih pozitivno, vendar manj izrazito. V primerjavi s Slovenijo tako prihaja do velikih razlik pri stanovanjskih posojilih, medtem ko so spremembe pri povpraševanju po potrošniških posojilih bolj primerljive kot v predhodnih četrtletjih. Banke v evrskem območju za zadnje četrtletje 2024, z izjemo stanovanjskih posojil, kjer so banke napovedale nadaljnje zmerno sproščanje standardov, sprememb kreditnih standardov niso predvidele. Obenem pa banke pričakujejo krepitev povpraševanja v vseh segmentih kreditiranja, najbolj izrazito pri stanovanjskih posojilih.

11Prikaz tveganj in odpornosti

Splošna raven sistemskih tveganj in odpornosti za bančni sistem ostaja v primerjavi s predhodnim četrtletjem nespremenjena, kljub dodatnemu povečanju geopolitičnih tveganj v zadnjem obdobju. Slednja povečujejo negotovosti glede prihodnje gospodarske rasti tako v Evropi kot po svetu. Kljub temu v zadnjem četrtletju letošnjega leta ne pričakujemo večjih sprememb v poslovanju bančnega sektorja. Tako ostajajo ocene sistemskih tveganj za zadnje četrtletje leta 2024 v razponu med nizkim in zmernim tveganjem, oceni za odpornost bančnega sistema pa visoki. Nespremenjeni ostajata tudi oceni za kibernetsko tveganje, ki je ocenjeno kot povišano, in podnebna tveganja, ocenjena kot zmerna.

Krepitev negotovosti, ki izvirajo iz geopolitičnih tveganj, lahko vpliva na zaostrovanje tveganj tudi v bančnem sistemu in širše v gospodarstvu. Zamikanje pričakovanega izboljšanja gospodarske aktivnosti v prihodnost in nadaljnja zniževanja ključnih obrestnih mer bosta v prihodnjih četrtletjih zaznamovala tudi poslovanje bank. Posledično namenjamo vse večjo pozornost dohodkovnemu in kreditnemu tveganju v bančnem sistemu. Njuni kazalniki sicer ostajajo na rekordno ugodnih ravneh, pričakovanja glede prihodnjih gibanj pa so zaradi geopolitičnih napetosti in povečanih negotovosti v makroekonomskem okolju negativna, kar nakazuje spremenjena tendenca teh dveh tveganj. Zaradi slabšanja poslovanja lizinških družb in kopičenja težav v avtomobilski industriji pričakujemo, da bi se lahko okrepila tudi tveganja v tem segmentu. Krepi se tudi tveganje, ki izhaja iz nepremičninskega trga. Odpornost bančnega sistema ostaja visoka kljub rahlemu poslabšanju kazalnikov tako v segmentu solventnosti in dobičkonosnosti, zaradi ponovnega (obsežnejšega) financiranja ene lizinške družbe s strani bančnega sistema, kot v segmentu likvidnosti, zlasti zaradi zmanjšanja sredstev na računih pri centralni banki.

12Priloga

Ključna gibanja v bančnem sistemu

Glavne značilnosti in izkazi poslovanja bank

Obrestne mere bank

Kakovost kreditnega portfelja bank