1Uvod

Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.

2Plačilna bilanca

2.1Plačilna bilanca – tekoči račun

Tekoči račun plačilne bilance je septembra 2026 izkazoval presežek v višini 0,3 mrd EUR, kar je bilo za 0,1 mrd EUR manj kot septembra 2025. K presežku je največ prispeval saldo storitvene menjave v višini 0,4 mrd EUR. Na njegovo zmanjšanje so najbolj vplivali primarni in sekundarni dohodki, ki so skupaj izkazovali primanjkljaj v višini 0,1 mrd EUR, dodatno pa tudi blagovna menjava s primanjkljajem 53 mio EUR.

V prvih devetih mesecih leta 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,1 mrd EUR, kar je bilo za 0,3 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2025. K poslabšanje salda tekočega računa je največ prispevalo poslabšanje blagovne menjave, saj se je njen saldo iz presežka v višini 0,1 mrd EUR v enakem obdobju prejšnjega leta prevesil v primanjkljaj v višini 0,3 mrd EUR.

V zadnjih dvanajstih mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,6 mrd EUR. Presežek je bil ustvarjen le v storitveni menjavi, medtem ko so blagovna menjava ter primarni in sekundarni dohodki izkazovali primanjkljaj.

Blagovna menjava

Septembra 2026 je primanjkljaj blagovne menjave znašal 53 mio EUR, medtem ko je septembra 2025 blagovna menjava izkazovala presežek v višini 11 mio EUR. Na uvozni strani je bila rast izrazitejša (povečanje za 10,0 %) kot na izvozni strani (povečanje za 8,3 %), zlasti v kategorijah mineralna goriva in maziva ter kemični proizvodi.

V prvih devetih mesecih leta 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v višini 0,3 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2025 izkazoval presežek v višini 0,1 mrd EUR. Izvoz blaga se je glede na primerjalno obdobje leta 2025 povečal za 8,3 %, uvoz pa za 9,6 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 99,3 %. Saldo blagovne menjave se je najbolj poslabšal v kategorijah mineralna goriva in maziva (predvsem v podkategoriji nafta in naftni derivati) ter stroji in transportne naprave. Saldo se je izboljšal v kategorijah kemični proizvodi (zlasti v podkategoriji medicinski in farmacevtski proizvodi) ter živila in žive živali.

Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih devetih mesecih 2026 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,4 mrd EUR in je bil za 0,1 mrd EUR manjši kot je znašal primanjkljaj v enakem obdobju 2025. Izvoz v države članice EU je v prvih devetih mesecih 2026 predstavljal 75,3 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 7,7 % oz. 1,8 mrd EUR. Najizraziteje se je povečal izvoz na Hrvaško, in sicer za 311 mio EUR, kateremu je sledil izvoz v Italijo, Nemčijo in na Madžarsko. Izvoz v te štiri države je predstavljal 58,3 % celotnega povečanja izvoza v EU. Uvoz iz držav članic EU se je prav tako povečal za 1,8 mrd EUR oz. 7,2 % in je predstavljal 76,0 % celotnega uvoza. Najbolj je izstopalo povečanje uvoza iz Nemčije, in sicer za 444 mio EUR. Sledil je uvoz iz Hrvaške in Italije, pri čemer se je uvoz iz teh dveh držav skupaj povečal za 494 mio EUR.

Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.

Storitvena menjava

Septembra 2026 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,4 mrd EUR in je ostal na enaki ravni kot septembra 2025. Izvoz storitev se je povečal za 1,8 %, uvoz pa za 2,8  %.

V prvih devetih mesecih leta 2026 je presežek storitvene menjave znašal 3,2 mrd EUR, kar je bilo za 36 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 5,4 %, uvoz pa za 7,4 %.

K skupnem presežku so ponovno največ prispevale transportne storitve, katerih presežek je v prvih devetih mesecih leta 2026 znašal 1,5 mrd EUR in je bil za 3,8 % večji kot v enakem obdobju leta 2025. Drugi največji pozitivni saldo, v višini 0,8 mrd EUR, so dosegle storitve potovanj; njihov presežek se je glede na primerjalno obdobje zmanjšal za 5,6 %. Sledile so gradbene storitve s presežkom v višini 0,3 mrd EUR, ki se je medletno zmanjšal za 7,6 %.

Tudi v storitveni menjavi z EU poteka skoraj tri četrtine celotnega izvoza in uvoza storitev. Menjava z državami članicami EU je v prvih devetih mesecih leta 2026 ustvarila glavnino presežka v storitveni menjavi, in sicer 2,1 mrd EUR oziroma 66,7 % celotnega presežka. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 se je presežek zmanjšal za 0,2 mrd EUR. Najizraziteje se je zmanjšal presežek v menjavi s Hrvaško (za 95 mio EUR) in z Italijo (za 78 mio EUR), predvsem zaradi povečanja uvoza storitev. Tudi v celotni storitveni menjavi z EU je bil opazen izrazitejši porast uvoza, ki se je povečal za 8,0 %, medtem ko se je izvoz povečal le za 3,3 %.

Primarni in sekundarni dohodki

Septembra 2026 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 48 mio EUR in je ostal na ravni iz septembra 2025. V prvih devetih mesecih leta 2026 je primanjkljaj primarnih dohodkov izkazoval 0,2 mrd EUR, kar je bilo za 0,2 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2025. K zmanjšanju primanjkljaja je največ prispevalo zmanjšanje izdatkov dohodkov od kapitala, predvsem zaradi nižjih reinvestiranih dobičkov.

Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je septembra 2026 znašal 0,1 mrd EUR in je bil za 48 mio EUR večji kot septembra 2025. V prvih devetih mesecih leta 2026 so sekundarni dohodki beležili 0,7 mrd EUR primanjkljaja, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta 2025. K povečanju primanjkljaja so prispevali višji izdatki kot prejemki sekundarnih dohodkov, pri čemer so se prejemki državnega sektorja zmanjšali.

2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun

V zadnjih dvanajstih mesecih je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazoval presežek v višini 2,75 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se je to odrazilo v presežku v višini 0,24 mrd EUR, medtem ko je statistična napaka znašala –2,51 mrd EUR. To predstavlja približno 2,0 % letnih bruto tokov tekočega računa in nakazuje možnost precenjenega izvoza oziroma finančnih prilivov iz tujine ali pa še neevidentiranih finančnih odlivov v tujino ter podcenjenega uvoza.

Septembra 2026 je finančni račun izkazoval presežek 191 mio EUR, medtem ko je bil kapitalski račun skoraj izravnan.

Na finančnem računu so septembra izstopali neto odlivi iz posojil, ki so znašali 220 mio EUR. Neto dana posojila so se povečala za 172 mio EUR, pri čemer je glavnina teh transakcij izhajala iz poslov domačih bank s tujino. Obveznosti iz posojil do tujine so se povečale za 48 mio EUR predvsem pri nefinančnih družbah in državi. Neto odlivne so bile tudi transakcije z vrednostnimi papirji. Večina transakcij se je nanašala na dolžniške vrednostne papirje. Naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje so se povečale za 100 mio EUR pri čemer so bile sektorsko precej  razpršene, medtem ko so se obveznosti iz naložb nerezidentov v domače dolžniške vrednostne papirje zmanjšale za 58 mio EUR, največ v sektorju država. Med neto prilivi septembra 2026 izstopa postavka gotovina in vloge z 245 mio EUR, najbolj so nanjo vplivale transakcije pripisane centralni banki.

V zadnjih dvanajstih mesecih so največji odliv sredstev v tujino predstavljale transakcije z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,3 mrd EUR. Med njimi so 52 % predstavljale transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov, nadaljnjih 48 % pa transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Sledili so odlivi v obliki posojil v višini 1,2 mrd EUR, pri čemer so glavnino predstavljala posojila domačih bank tujini.

Največji neto priliv sredstev je bil v zadnjih dvanajstih mesecih ustvarjen pri postavki gotovina in vloge, ki je znašala 1,4 mrd EUR. Sledili pa so komercialni krediti z neto prilivom 0,3 mrd EUR. Na podobni ravni so k neto prilivu prispevale tudi neposredne naložbe (0,3 mrd EUR). Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se povečale za 1,2 mrd EUR, medtem ko so se neposredne naložbe rezidentov v tujino povečale za 0,9 mrd EUR.

3Zunanji dolg

Ob koncu septembra 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 67,4 mrd EUR, kar pomeni povečanje za 3,7 mrd EUR v primerjavi s koncem septembra 2025. Njegova vrednost je predstavlja 94,7 % bruto domačega proizvoda za leto 2025 (izraženo v tekočih cenah). Hkrati so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 77,5 mrd EUR oziroma 108,8 % BDP. Zaradi preseganja imetij nad obveznostmi do tujine, prisotnega že od konca leta 2020, se je neto zunanji dolg Slovenije dodatno znižal in ob koncu septembra 2026 dosegel –10,1 mrd EUR, kar pomeni, da ima Slovenija do tujine neto upniški položaj. Največji neto dolžniški položaj je imela država (19,5 mrd EUR), v manjši meri pa tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili ostali sektorji neto upniki tujine.

Bruto zunanji dolg je bil septembra 2026 za 5,8 % višji kot leto prej. K skupnemu zunanjemu dolgu je največ prispevala država, saj so se njene bruto obveznosti do tujine povečale za 0,7 mrd EUR in dosegle 26,3 mrd EUR oziroma 39,8 % skupnega bruto zunanjega dolga. Povečanje je bilo v največji meri posledica izdaje novih dolžniških vrednostnih papirjev, nekaj tudi dodatnih posojil. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,6 mrd EUR, večinoma do ECB, in so posledica razlike med dejansko količino izdane gotovine in količino gotovine, določene s kapitalskim ključem (zajeto v tehnični postavki), skupno pa so dosegle 14,5 mrd EUR oziroma nekaj več kot petino vseh. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel 20,8 mrd EUR obveznosti, kar je slaba tretjina vseh in za 1,2 mrd EUR več kot leto prej. Bruto dolg komercialnih bank je ostal skoraj nespremenjen pri 5,8 mrd EUR, kar predstavlja približno 9,1 % vseh. Med instrumenti še naprej prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (33,5 %) ter gotovina in vloge (21,6 %).

Bruto terjatve do tujine so konec septembra 2026 znašale 77,5 mrd EUR, kar je za 4,2 % več kot v enakem obdobju leto prej. Komercialne banke so v tem obdobju terjatve do tujine povečale za 1,2 mrd EUR, na skupno 15,9 mrd EUR oziroma petino vseh terjatev. Rast je bila predvsem posledica povečanja posojil in, v manjši meri, nakupov tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel največ terjatev (33,5 mrd EUR oziroma 43,2 % vseh), kar je 2,2 mrd EUR več kot leto prej. Terjatve države so se povečale za 0,5 mrd EUR na 6,8 mrd EUR, medtem ko je centralna banka v tem obdobju svoje terjatve znižala zaradi zmanjšanja imetij gotovine in vlog za 0,7 mrd na končnih 21,3 mrd (dobra četrtina vseh). Največji delež med instrumenti predstavljajo dolžniški vrednostni papirji (34,8 %) ter gotovina in vloge (31,7 %).

4Slike in tabele

4.1Plačilna bilanca

Tabela 1: Plačilna bilanca

Tekoči račun

Finančni račun

4.2Zunanji dolg

5Metodologija

5.1Metodološka pojasnila

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

5.2Posamezni metodološki poudarki

Izkazovanje neposrednih naložb

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.

Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Ocena reinvestiranih dobičkov

Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički).