1Uvod

Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.

2Plačilna bilanca

2.1Plačilna bilanca – tekoči račun

Oktobra 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,2 mrd EUR presežka. Storitvena menjava je k skupnem presežku prispevala 0,3 mrd EUR, saldo blagovne menjave je bil izravnan. Salda primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila tudi v oktobru negativna in zmanjšala skupni presežek za 0,1 mrd EUR. V primerjavi z oktobrom lanskega leta je bil presežek tekočega računa plačilne bilance manjši za 0,2 mrd EUR, predvsem zaradi poslabšanja salda blagovne menjave.

V prvih desetih mesecih 2025 je tekoči račun izkazoval presežek v znesku 2,4 mrd EUR, kar je bilo za 0,4 mrd EUR manj kot v istem obdobju lanskega leta. Na zmanjšanje presežka je najbolj vplival saldo blagovne menjave, ki se je zmanjšal za 0,4 mrd EUR. V storitveni menjavi se je presežek povečal za 0,1 mrd EUR, za prav toliko pa se je povečal primanjkljaj v primarnih in sekundarnih dohodkih. 

V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,7 mrd EUR. Presežek storitvene menjave je znašal 3,9 mrd EUR, blagovna menjava je bila izravnana, primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov pa je skupaj znašal 1,2 mrd EUR.

Blagovna menjava

Oktobra 2025 je bil saldo blagovne menjave s tujino izravnan (znašal je 1 mio EUR), medtem ko je oktobra 2024 izkazoval presežek v višini 0,2 mrd EUR. Izvoz blaga se je medletno zmanjšal za 0,8 %, uvoz blaga pa povečal za 4,2 %.

V prvih desetih mesecih je saldo blagovne menjave izkazoval 0,2 mrd EUR presežka, kar je bilo za 0,4 mrd EUR manj kot v istem obdobju lanskega leta. Izvoz blaga se je medletno povečal za 0,1 %, uvoz blaga pa za 1,2 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 100,6 %.

Blagovna menjava z drugimi državami članicami EU predstavlja okoli tri četrtine celotnih izvoznih in uvoznih tokov blaga s tujino. V prvih desetih mesecih leta 2025 je primanjkljaj z EU znašal 0,6 mrd EUR in bil v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 večji za 0,1 mrd EUR. Izvoz v države članice EU je v prvih desetih mesecih znašal 75,3 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečal za 0,2 mrd EUR oz. za 0,7 %. Najbolj se je povečal izvoz v Avstrijo (za 91 mio EUR), medtem ko se je najbolj zmanjšal v Francijo (za 150 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,5 % celotnega uvoza in bil na enaki ravni kot v prvih desetih mesecih leta 2024. Izstopalo je povečanje uvoza iz Hrvaške (za 0,4 mrd EUR) in Avstrije (za 0,2 mrd EUR), najbolj pa se je zmanjšal uvoz iz Italije in Nemčije (iz vsake za 0,2 mrd EUR).

V blagovni menjavi izven EU izstopa presežek z Rusko federacijo (1 mrd EUR), ki se je v primerjavi z oktobrom 2024 povečal za 0,1 mrd EUR, in zmanjšanje primanjkljaja s Švico za 0,2 mrd EUR.

Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.

Storitvena menjava

Oktobra 2025 je presežek storitvene menjave znašal 0,3 mrd EUR in je bil na enaki ravni kot oktobra 2024. Izvoz storitev se je medletno povečal za 8,7 %, uvoz storitev pa za 14,6 %.

V prvih desetih mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 3,2 mrd EUR, kar je bilo za 0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024. Izvoz storitev se je medletno povečal za 7,0 %, uvoz storitev pa za 8,3 %. Najvišji pozitivni saldo so v obeh letih dosegle transportne storitve. V prvih desetih mesecih 2025 je ta znašal 1,6 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR večji kot v enakem obdobju 2024. Drugi najvišji pozitivni saldo so dosegle storitve potovanj, katerih saldo je znašal 0,8 mrd EUR in se je povečal 0,1 mrd EUR.

Tudi v storitveni menjavi Slovenija približno tri četrtine vseh izvoznih in uvoznih tokov ustvari z drugimi državami članicami EU. V prvih desetih mesecih 2025 je bilo v menjavi z državami članicami EUR ustvarjeno 2,4 mrd EUR presežka, kar je bilo za 0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024. Izvoz je bil medletno večji za 7,6 %, uvoz pa za 8,1 %.

Primarni in sekundarni dohodki

Oktobra 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 28 mio EUR in je bil za 26 mio EUR manjši kot v oktobru leta 2024. V prvih desetih mesecih je primanjkljaj znašal 0,3 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 se je prepolovil, k njegovemu zmanjšanju pa so prispevali tako dohodki od dela kot tudi dohodki od kapitala.

V nasprotju z gibanjem primarnih dohodkov, se primanjkljaj sekundarnih dohodkih v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečuje. Oktobra 2025 je znašal 82 mio EUR, kar je bilo 39 mio EUR več kot v oktobru 2024. V prvih desetih mesecih je primanjkljaj znašal 0,7 mrd EUR in bil za 0,4 mrd EUR večji kot v letu 2024.

2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun

V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,6 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 1,6 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka znaša -1,0 mrd EUR kar predstavlja v obsegu 0,8% bruto tokov tekočega računa na letni ravni.

Primanjkljaj kapitalskega računa v desetih mesecih leta 2025 znaša 0,1 mio EUR, kar je poslabšanje v primerjavi z enakim časovnim obdobjem leta 2024, ko je bil kapitalski račun skoraj izravnan.

V desetih mesecih 2025 se je poslabšal tudi saldo finančnega računa, ki je z 1,5 mrd EUR presežka precej nižji od ravni enakega obdobja leta 2024 ko je financiranje tujine in s tem presežek znašal 2,4 mrd EUR.

Preko posojil je v desetih mesecih leta 2025 prišlo v državo za 0,9 mrd EUR sredstev, pri čemer se je država neto zadolžila za 1,2 mrd EUR, banke pa so neto financirale tujino z 0,3 mrd EUR. V enakem obdobju leta 2024 je Slovenija s posojili neto financirala tujino, saj je bilo za 0,9 mrd EUR neto odlivov, izstopalo je znižanje obveznosti iz posojil drugih finančnih posrednikov razen zavarovalnic in pokojninskih skladov za 0,6 mrd EUR ter bank za 0,2 mrd EUR, država pa se v tem obdobju ni zadolževala.

Neposredne naložbe so v desetih mesecih 2025 generirale 0,6 mrd EUR neto prilivov (0,2 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v desetih mesecih 2025 pokaže 0,7 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini in 1,3 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji.

Z gotovino in vlogami je v državo v desetih mesecih leta 2025 priteklo 0,1 mrd EUR, kar je bistveno manj kot v enakem obdobju 2024, ko je bilo za 1,3 mrd EUR neto pritokov, sestavljenih iz 0,3 mrd EUR znižanja imetij in 1,0 mrd povečanja obveznosti. Letos v desetih mesecih dosegamo tako na imetjih kot obveznostih na tem instrumentu povečanja, preko milijarde EUR, vendar je povečanje imetij za 0,1 mrd višje od obveznosti, večino transakcij pa je opravila centralna banka.

Drugi instrumenti finančnega računa so letos generirali neto odlive, najbolj transakcije z vrednostnimi papirji, ki so v desetih mesecih 2025 dosegle 2,0 mrd neto odlivov, 0,4 mrd EUR manj kot v enakem obdobju 2024. Glede na enako obdobje 2024 se je znižal predvsem obseg nakupov tujih obveznic (za 0,6 mrd EUR manj), ter prodaj domačih obveznic (za 0,3 mrd EUR) nerezidentom.

3Zunanji dolg

Konec oktobra 2025 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 64,0 mrd EUR, kar predstavlja povečanje za 3,6 mrd EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani. To ustreza 95,6 % BDP iz leta 2024 (v tekočih cenah). Vzporedno so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 5,1 mrd EUR, skupno na 74,1 mrd EUR oziroma 110,6 % BDP. Zaradi vztrajnega presežka imetij nad obveznostmi do tujine, ki se krepi že od konca leta 2020, je neto zunanji dolg Slovenije vse bolj negativen. Konec oktobra 2025 je znašal –10,1 mrd EUR, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (19,7 mrd EUR), ter v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.

Bruto zunanji dolg je bil oktobra 2025 za 6,0 % višji kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,4 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 2,0 mrd EUR na 25,9 mrd EUR. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,0 mrd EUR in dosegle 13,0 mrd EUR (dobra petina vseh), obveznosti komercialnih bank  pa so se povečale za 0,3 mrd EUR in so znašale 5,6 mrd EUR (slaba desetina vseh). Bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,4 % celotnega dolga in se je glede na leto prej malenkost zvišal. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (34,8 %) in gotovina in vloge (20,4 %).

Bruto terjatve do tujine so oktobra 2025 znašale 74,1 mrd EUR, kar je 7,4 % več kot pred enim letom. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolje povečale komercialne banke, za 2,7 mrd EUR na 14,8 mrd EUR (petina vseh), večinoma z nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji z najvišjo vrednost terjatev (30,9 mrd EUR oz. 41,8 % vseh) je terjatve do tujine glede na predhodno leto, povečal za 2,0 mrd EUR. Ob tem je centralna banka terjatve povečala za 0,9 mrd EUR na končnih 22,1 mrd EUR (slaba tretjino vseh). Edini sektor, ki je v tem obdobju vrednost terjatev rahlo znižal je bila država (6,2 mrd EUR). Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (35,0 %) ter gotovina in vloge (32,1 %).

4Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da poleg dolžniških vključuje tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Konec tretjega četrtletja 2025 so imetja znašala za 2,0 mrd EUR več kot ob koncu drugega četrtletja, medtem ko so se obveznosti povečale za 1,3 mrd EUR. Neto stanje mednarodnih naložb, torej razlika med imetji in obveznostmi, je konec septembra 2025 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine v višini 8,0 milijarde EUR, kar za 700 mio EUR presega stanje ob koncu drugega četrtletja.

Na izboljšanje neto pozicije do tujine v tretjem četrtletju so pomembno vplivale cenovne spremembe v višini 589 mio EUR, dodatnih 158 mio EUR pa so prispevale transakcije finančnega računa plačilne bilance. Tečajne in ostale spremembe so v istem obdobju imele negativen, a zanemarljiv vpliv na neto pozicijo do tujine.

Med posameznimi instrumenti so konec tretjega četrtletja 2025 negativno neto pozicijo do tujine izkazovale zgolj neposredne naložbe, ki so znašale –12,7 mrd EUR, kar je primerljivo z ravnijo iz predhodnega četrtletja. Največjo pozitivno neto pozicijo so imele naložbe v lastniške vrednostne papirje v višini 7,0 mrd EUR, katerih vrednost se je zaradi nakupov in ugodnih cenovnih sprememb povečala skupaj za 388 mio EUR. Ostale naložbe so znašale 6,7 mrd EUR, kar je 1,2 mrd EUR manj kot ob koncu drugega četrtletja. Za dobre 0,5 mrd EUR je bilo znižanj imetij, večinoma v obliki transakcij na vlogah nefinančnih družb in države, medtem pa so se obveznosti povečale za 0,7 mrd EUR, največ v obliki posojil države ter obveznosti iz vlog centralne banke.

Med ostalimi naložbami so k pozitivni neto poziciji največ prispevale gotovina in vloge v višini 10,7 mrd EUR ter komercialni krediti v višini 2,0 mrd EUR. Po drugi strani so posojila pozitivno neto pozicijo znižala, saj je bila vrednost prejetih posojil konec tretjega četrtletja za 7,3 mrd EUR višja od danih. Dobro polovico tega zneska so predstavljala najeta posojila države.

Neto naložbe v dolžniške vrednostne papirje konec tretjega četrtletja izkazujejo pozitivno pozicijo v višini 3,0 mrd EUR, kar je za 1,4 mrd EUR več kot konec junija 2025. Najbolj so na povečanje vplivale transakcije nakupov tujih vrednostnih papirjev za 0,9 mrd EUR in prodaje domačih za 0,3 mrd EUR, neto pozicijo pa so povečale tudi ugodne cenovne spremembe za 0,2 mrd EUR. Mednarodne denarne rezerve so se v tretjem četrtletju povečale za 4,9% na 2,9 mrd EUR, kar je 3% vseh imetij do tujine. Neto pozicija finančnih derivativov je dosegla 1,2 mrd EUR, večina sredstev pripada sektorju države.

5Slike in tabele

Plačilna bilanca

Tekoči račun

Finančni račun

5.1Zunanji dolg

5.2Stanje mednarodnih naložb

6Metodologija

6.1Metodološka pojasnila

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

6.2Posamezni metodološki poudarki

Izkazovanje neposrednih naložb

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.

Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Ocena reinvestiranih dobičkov

Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2025 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.