1Uvod

Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.

2Plačilna bilanca

2.1Plačilna bilanca – tekoči račun

Novembra 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 0,1 mrd EUR, kar je skoraj za polovico manj kot novembra 2024. K presežku je prispevala predvsem storitvena menjava (0,3 mrd EUR), medtem ko so saldi blagovne menjave ter primarnih in sekundarnih dohodkov skupaj zmanjšali presežek za 0,2 mrd EUR.

V prvih enajstih mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,4 mrd EUR, kar je za 0,6 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024. Na poslabšanje salda je najbolj vplivalo zmanjšanje saldov blagovne menjave in sekundarnih dohodkov (skupaj za 0,9 mrd EUR).

V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval pozitiven saldo v višini 2,5 mrd EUR, pri čemer so le storitve beležile izrazit presežek medtem ko je bila blagovna menjava skoraj izravnana.

Blagovna menjava

Novembra 2025 je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v višini 63 mio EUR, kar je podobno kot novembra preteklega leta. Izvoz se je zmanjšal le za 0,1 %, medtem ko je uvoz ostal na enaki ravni kot novembra 2024.

V prvih enajstih mesecih 2025 je saldo blagovne menjave izkazoval presežek v višini 0,1 mrd EUR, kar je za 0,4 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024, predvsem zaradi večjega uvoza blaga. Izvoz blaga se je v primerjalnem obdobju povečal za 0,2 %, uvoz pa za 1,3 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 100,3 %.

Blagovna menjava z EU, ki predstavlja približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je v prvih enajstih mesecih 2025 izkazovala primanjkljaj v višini 0,8 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024.Izvoz v države članice EU je v tem obdobju predstavljal 75,3 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 0,9 % oziroma 0,3 mrd EUR. Najbolj se je povečal izvoz v Avstrijo (0,1 mrd EUR) ter na Hrvaško in Poljsko (skupaj 0,1 mrd EUR), medtem ko je izstopalo zmanjšanje izvoza v Francijo (0,1 mrd EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,5 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 1,2 % oziroma 0,4 mrd EUR. Največji porast pri uvozu je bil iz Hrvaške (0,4 mrd EUR) in Avstrije (0,2 mrd EUR), medtem ko se je izraziteje zmanjšal uvoz iz Italije in Nemčije (skupaj 0,5 mrd EUR).

Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,5 % celotnega uvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 povečal za 1,2 % oziroma 0,4 mrd EUR. Največji porast je bil pri uvozu iz Hrvaške (0,4 mrd EUR) in Avstrije (0,2 mrd EUR), medtem ko se je izraziteje zmanjšal uvoz iz Italije in Nemčije (skupaj za 0,5 mrd EUR).

V blagovni menjavi z državami izven EU je v prvih enajstih mesecih 2025 izstopal presežek z Rusko federacijo, ki je znašal 1,1 mrd EUR in se je v primerjavi z enakim obdobjem 2024 povečal za 0,2 mrd EUR, predvsem zaradi večjega izvoza. Opazno je tudi zmanjšanje presežka z ZDA za 0,3 mrd EUR, kar je posledica hkratnega zmanjšanja izvoza in povečanja uvoza.

Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.

Storitvena menjava

Novembra 2025 je presežek storitev znašal 0,3 mrd EUR, kar je podobno kot novembra 2024. Izvoz storitev se je povečal za 6,2 %, medtem ko se je uvoz povečal za 10,0 %.

V prvih enajstih mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 3,5 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 7,1 %, uvoz pa za 9,1 %. Največji prispevek k skupnemu presežku so imele transportne storitve, katerih saldo je znašal 1,8 mrd EUR in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 9,0 %. Drugi najvišji presežek so ustvarile storitve potovanj (0,8 mrd EUR), ki so se povečale za 8,8 % v primerjavi z lanskim obdobjem. Sledile so gradbene storitve s presežkom 0,4 mrd EUR, ki pa se je zmanjšal za 12,3 % glede na enako obdobje 2024.

Tudi v storitveni menjavi poteka skoraj tri četrtine izvoza in uvoza z državami EU, kar je v prvih enajstih mesecih 2025 ustvarilo glavnino presežka v višini 2,5 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024. Izvoz storitev se je medletno povečal za 7,7 %, uvoz pa za 9,2 %. Največje povečanje presežka je bilo zabeleženo v menjavi z Italijo (0,2 mrd EUR – povečanje izvoza storitev), medtem ko je največje zmanjšanje nastalo v menjavi z Belgijo (0,2 mrd EUR – povečanje uvoza storitev).

Primarni in sekundarni dohodki

Novembra 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 31 mio EUR, kar je za 21 mio EUR več kot novembra 2024. V prvih enajstih mesecih 2025 je primanjkljaj dosegel 0,3 mrd EUR in je za polovico manjši kot v enakem obdobju leta 2024. K izboljšanju so največ prispevali višji saldi dohodkov od kapitala (za 0,2 mrd EUR, predvsem zaradi večjega zmanjšanja izdatkov kot prejemkov) ter povečanje prejemkov od dela (za 0,1 mrd EUR, kjer je rast prejemkov presegla rast izdatkov).

Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je novembra 2025 znašal 0,1 mrd EUR, kar je za 65 mio EUR več kot novembra 2024. V prvih enajstih mesecih 2025 je primanjkljaj dosegel 0,8 mrd EUR, kar je za 0,5 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024. K poslabšanju so prispevali tako slabši saldo sekundarnih dohodkov državnega sektorja (za 0,3 mrd EUR) kot tudi slabši saldo ostalih sektorjev (za 0,2 mrd EUR).

2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun

V zadnjih dvanajstih mesecih sta saldi tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazala 2,4 mrd EUR neto financiranja iz tujine, kar se odraža v 1,4 mrd EUR presežka finančnega računa. Statistična napaka znaša –1,0 mrd EUR in predstavlja približno 0,8 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni.

Primanjkljaj kapitalskega računa v enajstih mesecih leta 2025 znaša 0,1 mrd EUR, kar predstavlja poslabšanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bil kapitalski račun skoraj izravnan.

V enajstih mesecih leta 2025 se je poslabšal tudi saldo finančnega računa, saj presežek v višini 1,5 mrd EUR zaostaja za 1,0 mrd EUR glede na raven v enakem obdobju leta 2024.

V prvih enajstih mesecih leta 2025 je v Slovenijo prek posojil priteklo približno 0,9 mrd EUR. Država se je pri tem dodatno zadolžila za 1,1 mrd EUR, medtem ko so banke s posojili neto financirale tujino z 0,3 mrd EUR. Leto prej je Slovenija prek posojil neto financirala tujino, saj je beležila 1,5 mrd EUR odlivov, predvsem zaradi zmanjšanja obveznosti drugih finančnih posrednikov, države in bank.

Neposredne naložbe so v enajstih mesecih 2025 generirale 0,6 mrd EUR neto prilivov (0,2 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v enajstih mesecih 2025 pokaže 0,7 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini in 1,4 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji.

Največji odliv sredstev v tujino v prvih enajstih mesecih leta 2025 je bil povezan s transakcijami z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,7 mrd EUR. To je za 1 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024. Manjši odliv je predvsem posledica manjšega obsega nakupov tujih obveznic (za 0,6 mrd EUR manj), medtem ko se je prodaja domačih obveznic tujim vlagateljem povečala za 0,2 mrd EUR.

2.3Zunanji dolg

Konec novembra 2025 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 64,6 mrd EUR, kar predstavlja povečanje za 4,3 mrd EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani. To ustreza 96,5 % BDP iz leta 2024 (v tekočih cenah). Vzporedno so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 5,9 mrd EUR, skupno na 74,8 mrd EUR oziroma 111,7 % BDP. Zaradi vztrajnega presežka imetij nad obveznostmi do tujine, ki se krepi že od konca leta 2020, je neto zunanji dolg Slovenije vse bolj negativen. Konec novembra 2025 je znašal –10,2 mrd EUR, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (20,0 mrd EUR), ter v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.

Bruto zunanji dolg je bil novembra 2025 za 7,1 % višji kot leto prej. Država, ki ima največje bruto obveznosti do tujine (43,5 % vseh), je v tem obdobju obveznosti povečala za 2,3 mrd EUR, na skupno 26,2 mrd EUR. Obveznosti centralne banke so se povečale za 1,2 mrd EUR in dosegle 13,1 mrd EUR (dobra petina vseh), medtem ko so obveznosti komercialnih bank narasle za 0,6 mrd EUR in znašale 5,9 mrd EUR (slaba desetina vseh). Bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,0 % celotnega dolga in je ostal na podobni ravni kot leto prej. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,2 %) ter gotovina in vloge (20,3 %).

Bruto terjatve do tujine so konec novembra 2025 znašale 74,8 mrd EUR, kar je 8,5 % več kot leto prej. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolj povečale komercialne banke – za 2,7 mrd EUR, na skupno 15,0 mrd EUR (petina vseh), predvsem z nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (31,3 mrd EUR oziroma 41,8 % vseh), je terjatve povečal za 1,8 mrd EUR glede na predhodno leto. Centralna banka je ob tem povečala terjatve za 1,9 mrd EUR, na končnih 22,4 mrd EUR (slaba tretjina vseh). Edini sektor, ki je v tem obdobju vrednost terjatev rahlo znižal (za 8,8 %), je bila država, s 6,2 mrd EUR terjatev konec novembra 2025. Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,8 %) ter gotovina in vloge (32,5 %).

3Slike in tabele

3.1Plačilna bilanca

Tabela 1: Plačilna bilanca

Tekoči račun

Finančni račun

Tabela 3: Neposredne naložbe

3.2Zunanji dolg

4Metodologija

4.1Metodološka pojasnila

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

4.2Posamezni metodološki poudarki

Izkazovanje neposrednih naložb

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.

Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Ocena reinvestiranih dobičkov

Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2025 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.