1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilan-ci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
V prvih enajstih mesecih 2024 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 3,3 mrd EUR, kar je za 0,5 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2023. Storitvena in blagovna menjava sta ustvarili skupaj 4,1 mrd EUR presežka (od tega večino storitvena menjava 3,4 mrd EUR), kar je za 0,3 mrd EUR več kot pred enim letom. V obdobju enajstih mesecev se je medletno povečal presežek blagovne menjave za 0,2 mrd EUR. Primarni in sekundarni dohodki so v enajstih mesecih ustvarili skupaj 0,9 mrd EUR primanjkljaja, ki je bil medletno nižji za 0,2 mrd EUR. Novembra 2024 je presežek tekočega računa dosegel 0,2 mrd EUR. Blagovna in storitvena menjava sta ustvarili 0,3 mrd EUR presežka, pri tem je večino presežka, podobno kot vse od sredine leta 2021, ustvarila storitvena menjava. Salda primarnih in sekundarnih dohodkov sta se iz presežka (62 mio EUR) prevesila v primanjkljaj (0,1 mrd EUR). V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun dosegel presežek v znesku 3,3 mrd EUR.
Blagovna menjava
Blagovna menjava je v prvih enajstih mesecih 2024 dosegla 0,7 mrd EUR presežka, kar je za 0,2 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2023. Izvoz se je medletno povečal za 1,7 %, uvoz pa za 1,1 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 101,9 %.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je v prvih enajstih mesecih 2024 znašal primanjkljaj salda blagovne menjave 0,5 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2023. Izvoz v države članice EU je v prvih enajstih mesecih 2024 predstavljal 74,7 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 1,4 % oz. 0,4 mrd EUR. Najbolj se je povečal izvoz na Hrvaško in sicer za 0,4 mrd EUR, medtem ko se je izrazito zmanjšal izvoz v Avstrijo in Italijo (skupaj za 0,8 mrd EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,4 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2023 povečal za 1,2 % oz. 0,3 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije (za 0,4 mrd EUR), medtem ko se je izraziteje zmanjšal uvoz iz Madžarske in Italije (skupaj za 0,3 mrd EUR).
Izstopa še presežek z Rusko federacijo v znesku 1,0 mrd EUR, ki se je povečal za 0,1 mrd EUR glede na enako obdobje 2023 (izvoz se je povečal, uvoz pa zmanjšal). Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Novembra 2024 je saldo blagovne menjave izkazoval 0,1 mrd EUR presežka, medtem ko je novembra predhodnega leta izkazoval še primanjkljaj (52 mio EUR). Izvoz se je povečal za 1,4 %, uvoz pa zmanjšal za 1,9 %.
Storitvena menjava
Presežek storitvene menjave je v prvih enajstih mesecih 2024 znašal 3,4 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v letu 2023. Izvoz vseh storitev se je v prvih enajstih mesecih 2024 medletno povečal za 3,9 %, uvoz pa za 4,8 %. Najvišji pozitivni saldo so v obeh letih dosegle transportne storitve, katerih presežek je v prvih enajstih mesecih 2024 znašal 1,6 mrd EUR in je ostal na podobni ravni kot v enakem obdobju 2023. Drugi najvišji pozitivni saldo so dosegle storitve potovanj z 0,8 mrd EUR in so se zmanjšale za 5,5 % glede na enako obdobje predhodnega leta. Gradbene storitve so dosegle tretji največji presežek z 0,5 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR oz. 16,2 % manj kot v enakem obdobju 2023. Glede na enako obdobje predhodnega leta se je najbolj povečal presežek ostalih poslovnih storitev in sicer za 0,2 mrd EUR, kolikor je tudi znašal v prvih enajstih mesecih 2024.
Tudi v storitveni menjavi predstavlja EU več kot tri četrtine tokov izvoza in uvoza ter glavnino presežka, ki je znašal 2,4 mrd EUR v prvih enajstih mesecih 2024 in se je glede na enako obdobje 2023 zmanjšal za 0,1 mrd EUR.
Novembra 2024 je presežek storitev znašal 0,3 mrd EUR in je ostal na enaki ravni kot novembra 2023.
Primarni in sekundarni dohodki
Primanjkljaj primarnih dohodkov je v prvih enajstih mesecih 2024 znašal 0,4 mrd EUR, in sicer predvsem zaradi primanjkljaja dohodkov od kapitala (1,0 mrd EUR), medtem ko so dohodki od dela in drugi primarni dohodki izkazovali presežek (skupaj 0,6 mrd EUR). Primanjkljaj primarnih dohodkov se je glede na enako obdobje 2023 zmanjšal za 0,1 mrd EUR, predvsem zaradi povečanja dohodkov od kapitala (povečali so se prejemki iz obresti in iz vrednostnih papirjev). Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v prvih enajstih mesecih 2024 znašal 0,5 mrd EUR in je bil za 40 mio EUR nižji kot v letu 2023. Primanjkljaj v tem delu plačilne bilance ima predvsem sektor država (0,3 mrd EUR), večinoma zaradi izdatkov (lastna sredstva Unije iz DDV in BND).
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 3,1 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 2,1 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka znaša -1,1 mrd EUR in predstavlja v obsegu 0,9 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni.
Novembra je bil kapitalski račun skoraj izravnan, presežek finančnega računa pa je znašal 0,2 mrd EUR. V tem mesecu je bilo 0,8 mrd EUR neto prilivov na gotovini in vlogah, večinoma je šlo za znižanje terjatev centralne banke do tujine. Med večjimi odlivi izstopa 0,6 mrd EUR odliva posojil, predvsem odplačila posojil države, ter 0.3 mrd EUR odliva na instrumentu vrednostni papirji, katerih večina je v obliki nakupov tujih dolžniških vrednostnih papirjev.
Največ neto prilivov v državo v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v obliki gotovine in vlog (2,3 mrd EUR) ter neposrednih naložb (0,7 mrd EUR). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže 0,7 mrd EUR povečanih domačih naložb v tujini in 1,4 mrd EUR povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največja neto odlivna postavka finančnega računa v zadnjih dvanajstih mesecih so bili vrednostni papirji (2,9 mrd EUR). Sledijo jim posojila (1,7 mrd EUR) ter rezervna imetja (0,5 mrd EUR).
3Zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je novembra 2024 znašal 60,3 mrd EUR, kar je 2,9 mrd EUR več kot pred enim letom. Raven dolga je tako za 5,7 % nižja kot doseženi BDP leta 2023 (izražen v tekočih cenah). Neto dolg do tujine (obveznosti minus terjatve) je v zadnjih štirih letih vse bolj negativen in je novembra 2024 znašal -8,0 mrd EUR, kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Novembra 2024 je bila do tujine neto zadolžena država (17,0 mrd EUR), ki je glede na leto prej zadolženost povečala za 1,1 mrd EUR. V manjši meri so neto zadolženost do tujine izkazovala tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Raven bruto zunanjega dolga je bila novembra 2024 za 5,1 % višja kot pred enim letom. V tem obdobju so zadolženost do tujine najbolj povečale država (za 1,4 mrd EUR) ter centralna banka skupaj s komercialnimi bankami (oba sektorja skupaj za 1,2 mrd EUR). Dolg države je znašal 23,9 mrd EUR, kar predstavlja 39,5 % delež v celotnem dolgu, medtem ko znaša delež finančnega sektorja 28,5 % celotnega dolga. Vrednost dolga nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 31,9 % celotnega dolga in se je glede na leto prej zvišal za 0,4 mrd EUR. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (36,0 %) ter gotovina in vloge (19,7 %).
Bruto terjatve do tujine so novembra 2024 znašale 68,3 mrd EUR, kar je 7,3 % več kot pred enim letom. V tem obdobju je terjatve do tujine glede na predhodno leto najbolj povečal nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (za 2,7 mrd EUR), ki ima tudi sicer najvišjo vrednost terjatev (28,7 mrd EUR). Za 2,0 mrd EUR na 12,2 mrd EUR so terjatve povečale komercialne banke. Centralna banka je ohranila skoraj nespremenjeno raven terjatev (20,5 mrd EUR), podobno tudi država, ki ima sicer desetino vseh terjatev do tujine. Med instrumenti prevladujejo gotovina in vloge (33,5 %) ter dolžniški vrednostni papirji (33,3 %).
4Slike in tabele
4.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
predhodni podatki, 13. 01. 2025 |
tokovi v mio EUR |
|||||||
|
januar - november |
zadnjih 12 mesecev |
november |
||||||
|
2023 |
2024 |
2023 |
2024 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
2.802,3 |
3.255,8 |
|
3.311,8 |
|
266,3 |
239,5 |
|
1. |
Blago |
523,8 |
738,4 |
|
645,1 |
|
-52,1 |
65,3 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
38.367,4 |
39.003,4 |
42.056,1 |
3.564,7 |
3.614,8 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
37.843,6 |
38.264,9 |
41.410,9 |
3.616,8 |
3.549,5 |
||
|
2. |
Storitve |
3.317,6 |
3.382,6 |
|
3.653,7 |
|
256,2 |
259,7 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
10.838,8 |
11.264,0 |
12.330,7 |
943,7 |
977,7 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
7.521,2 |
7.881,3 |
8.676,9 |
687,4 |
718,0 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-502,1 |
-368,0 |
|
-503,7 |
|
-1,3 |
-26,7 |
|
3.1. |
Prejemki |
2.734,6 |
2.877,5 |
3.179,9 |
242,6 |
238,2 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
3.236,7 |
3.245,5 |
3.683,5 |
243,9 |
264,9 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-537,0 |
-497,2 |
|
-483,4 |
|
63,5 |
-58,9 |
|
4.1. |
Prejemki |
1.506,5 |
1.597,5 |
1.825,2 |
247,5 |
120,0 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
2.043,4 |
2.094,7 |
2.308,6 |
184,0 |
178,9 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
97,2 |
-74,5 |
|
-163,7 |
|
21,1 |
4,0 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
-145,1 |
15,8 |
-216,8 |
-45,8 |
5,6 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
242,3 |
-90,4 |
53,1 |
67,0 |
-1,6 |
||
|
III. |
Finančni račun |
2.622,3 |
2.531,7 |
|
2.069,6 |
|
117,2 |
154,6 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-392,5 |
-507,8 |
|
-687,3 |
|
106,9 |
18,3 |
|
1.1. |
Imetja |
1.028,2 |
1.415,7 |
1.153,0 |
190,6 |
244,7 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.420,7 |
1.923,5 |
1.840,3 |
83,6 |
226,4 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
-527,0 |
2.601,7 |
|
2.876,0 |
|
-48,3 |
319,8 |
|
2.1. |
Imetja |
1.634,8 |
3.928,6 |
4.133,7 |
-86,2 |
262,0 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
2.161,9 |
1.326,9 |
1.257,8 |
-37,8 |
-57,8 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
119,9 |
-102,3 |
|
-84,5 |
|
23,4 |
-0,2 |
|
4. |
Ostale naložbe |
3.372,0 |
241,4 |
|
-285,5 |
|
54,0 |
-183,6 |
|
4.1. |
Imetja |
6.244,5 |
-213,7 |
-670,1 |
-90,5 |
-701,9 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
2.872,5 |
-455,0 |
-384,6 |
-144,4 |
-518,3 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
49,9 |
298,8 |
|
250,9 |
|
-18,8 |
0,3 |
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-277,2 |
-649,6 |
|
-1.078,6 |
|
-170,2 |
-88,9 |
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1 za obdobje jan.-nov. od leta 2021 do 2024
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1)
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah za obdobje jan.-nov. od leta 2021 do 2024
Vir: Banka Slovenije
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - november |
|||||||||||
|
v % |
izvoz |
uvoz |
|||||||||
|
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2020 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
3,0 |
2,4 |
1,9 |
2,4 |
2,3 |
1,7 |
2,1 |
2,2 |
1,6 |
1,6 |
|
|
Vzdrževanje in popravila |
1,5 |
1,2 |
0,9 |
1,1 |
1,1 |
1,5 |
1,1 |
1,0 |
1,2 |
1,2 |
|
|
Transport |
33,4 |
31,6 |
30,5 |
28,2 |
28,5 |
22,1 |
24,6 |
24,9 |
19,2 |
20,3 |
|
|
Potovanja |
19,0 |
20,5 |
27,5 |
28,3 |
28,1 |
17,4 |
19,5 |
24,6 |
30,2 |
30,6 |
|
|
Gradbene storitve |
9,5 |
9,1 |
6,7 |
7,4 |
6,5 |
4,3 |
4,2 |
3,7 |
3,3 |
3,4 |
|
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
2,3 |
2,6 |
2,3 |
2,4 |
2,6 |
2,5 |
2,4 |
2,2 |
2,5 |
2,9 |
|
|
Finančne storitve |
1,0 |
1,1 |
0,8 |
1,0 |
1,0 |
2,1 |
1,6 |
1,0 |
0,8 |
0,5 |
|
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,2 |
1,1 |
1,3 |
1,4 |
1,3 |
4,2 |
3,9 |
3,3 |
3,0 |
3,4 |
|
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
9,3 |
8,6 |
8,2 |
8,2 |
8,6 |
11,9 |
10,5 |
9,3 |
9,0 |
9,4 |
|
|
Ostale poslovne storitve |
18,9 |
20,6 |
19,0 |
18,6 |
19,0 |
28,8 |
26,7 |
24,8 |
25,9 |
24,0 |
|
|
Storitve raziskav in razvoja |
2,8 |
3,4 |
2,9 |
2,9 |
2,8 |
1,1 |
1,3 |
1,1 |
0,9 |
0,7 |
|
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,1 |
5,2 |
4,5 |
4,7 |
4,6 |
12,4 |
12,1 |
11,3 |
12,1 |
10,9 |
|
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
11,0 |
12,0 |
11,5 |
11,0 |
11,6 |
15,3 |
13,3 |
12,4 |
12,9 |
12,5 |
|
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,9 |
1,0 |
0,8 |
1,0 |
1,1 |
2,0 |
1,8 |
1,6 |
1,5 |
1,5 |
|
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,5 |
1,5 |
1,4 |
1,7 |
1,3 |
|
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-november |
zadnjih 12 mesecev |
november |
november |
|
|
2023 |
2024 |
2023 |
2024 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-392,5 |
-507,8 |
-687,3 |
106,9 |
18,3 |
|
Imetja |
1.028,2 |
1.415,7 |
1.153,0 |
190,6 |
244,7 |
|
Lastniški kapital |
144,2 |
240,2 |
276,1 |
24,8 |
12,0 |
|
Reinvestirani dobički |
359,7 |
220,6 |
253,3 |
32,7 |
43,0 |
|
Dolžniški instrumenti |
524,3 |
954,9 |
623,6 |
133,0 |
189,7 |
|
Obveznosti |
1.420,7 |
1.923,5 |
1.840,3 |
83,6 |
226,4 |
|
Lastniški kapital |
516,2 |
423,3 |
395,7 |
19,4 |
24,9 |
|
Reinvestirani dobički |
773,8 |
553,9 |
624,3 |
70,3 |
127,1 |
|
Dolžniški instrumenti |
130,7 |
946,3 |
820,4 |
-6,1 |
74,5 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-392,5 |
-507,8 |
-687,3 |
106,9 |
18,3 |
|
Domače v tujini |
754,7 |
687,4 |
723,8 |
122,6 |
137,2 |
|
Lastniški kapital |
144,2 |
240,2 |
276,1 |
24,8 |
12,0 |
|
Reinvestirani dobički |
359,7 |
220,6 |
253,3 |
32,7 |
43,0 |
|
Dolžniški instrumenti |
250,8 |
226,6 |
194,4 |
65,0 |
82,2 |
|
Tuje v Sloveniji |
1.147,1 |
1.195,2 |
1.411,1 |
15,6 |
118,9 |
|
Lastniški kapital |
516,2 |
423,3 |
395,7 |
19,4 |
24,9 |
|
Reinvestirani dobički |
773,8 |
553,9 |
624,3 |
70,3 |
127,1 |
|
Dolžniški instrumenti |
-142,9 |
217,9 |
391,2 |
-74,1 |
-33,0 |
4.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
31.12.2022 |
31.03.2023 |
30.06.2023 |
30.09.2023 |
31.12.2023 |
31.03.2024 |
30.06.2024 |
30.09.2024 |
30.11.2024 |
|
Bruto zunanji dolg - obveznosti - stanje |
51.810 |
54.816 |
55.621 |
57.166 |
57.837 |
59.171 |
59.540 |
59.378 |
60.331 |
|
1.Državni sektor |
20.076 |
21.782 |
21.725 |
22.327 |
23.008 |
23.784 |
23.165 |
23.410 |
23.857 |
|
1.1.Kratkoročni |
1.960 |
2.437 |
2.705 |
3.005 |
2.445 |
2.462 |
2.385 |
2.305 |
1.864 |
|
1.2.Dolgoročni |
18.116 |
19.345 |
19.020 |
19.322 |
20.564 |
21.322 |
20.781 |
21.105 |
21.993 |
|
2.Centralna banka |
9.273 |
9.539 |
9.839 |
10.599 |
11.135 |
11.043 |
11.402 |
11.948 |
11.939 |
|
2.1.Kratkoročni |
8.295 |
8.571 |
8.880 |
9.627 |
10.182 |
10.083 |
10.440 |
10.999 |
10.968 |
|
2.2.Dolgoročni |
978 |
968 |
959 |
972 |
952 |
960 |
962 |
949 |
971 |
|
3.Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
4.214 |
4.444 |
5.244 |
5.242 |
5.007 |
5.205 |
5.784 |
5.365 |
5.281 |
|
3.1.Kratkoročni |
1.043 |
1.145 |
1.191 |
1.166 |
961 |
1.321 |
1.120 |
1.070 |
1.046 |
|
3.2.Dolgoročni |
3.171 |
3.299 |
4.053 |
4.076 |
4.046 |
3.884 |
4.664 |
4.295 |
4.235 |
|
4.Ostali sektorji |
12.117 |
12.833 |
12.470 |
12.377 |
12.250 |
12.407 |
12.404 |
11.544 |
11.847 |
|
4.1.Kratkoročni |
7.507 |
7.595 |
7.159 |
7.190 |
7.108 |
7.269 |
7.316 |
7.069 |
7.328 |
|
4.2.Dolgoročni |
4.610 |
5.237 |
5.311 |
5.188 |
5.142 |
5.138 |
5.088 |
4.476 |
4.519 |
|
5.NN: medpodjetniška posojila |
6.131 |
6.219 |
6.343 |
6.620 |
6.437 |
6.732 |
6.785 |
7.112 |
7.408 |
|
Neto zunanji dolg |
-3.344 |
-3.554 |
-4.457 |
-5.737 |
-5.449 |
-5.823 |
-7.194 |
-7.353 |
-7.970 |
|
Javni in javno garantirani ter zasebni negarantirani dolg |
51.810 |
54.816 |
55.621 |
57.166 |
57.837 |
59.171 |
59.540 |
59.378 |
60.331 |
|
Javni in javno garantirani dolg |
30.801 |
32.736 |
32.970 |
34.290 |
35.500 |
36.154 |
35.868 |
36.628 |
37.061 |
|
Negarantirani zasebni dolg |
21.009 |
22.081 |
22.651 |
22.876 |
22.338 |
23.017 |
23.672 |
22.751 |
23.271 |
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - november 2024
Vir: Banka Slovenije
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - november 2024
Vir: Banka Slovenije
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije
5Metodologija
5.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem so-glasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne ob-veznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
5.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
2007Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta )
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zne-skom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2024 še niso na voljo, zato je v mesečne po-datke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o ce-lotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.