1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Marca 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 0,1 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR manj kot v marcu 2025. Presežek je ustvarila zgolj storitvena menjava 0,3 mrd EUR, na zmanjšanje presežka pa je najbolj vplival primanjkljaj blagovne menjave v višini 0,1 mrd EUR.
V prvih treh mesecih 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 0,4 mrd EUR, kar je le za 45 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2025. Na znižanje presežka je vplivalo predvsem poslabšanje salda blagovne menjave za 55 mio EUR, medtem ko so saldi storitvene menjave ter primarni in sekundarni dohodki skupaj ostali na podobni ravni.
V zadnjih dvanajstih mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,4 mrd EUR. Največ je k temu prispeval presežek v storitveni menjavi (4,0 mrd EUR), medtem ko je saldo najbolj zmanjšal primanjkljaj sekundarnih dohodkov (0,9 mrd EUR).
Blagovna menjava
Marca 2026 je primanjkljaj blagovne menjave znašal 0,1 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR višji kot marca 2025. Uvoz se je povečal za 9,3 %, izvoz pa le za 6,9 %.
V prvih treh mesecih 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval 56 mio EUR primanjkljaja, medtem ko je bil v enakem obdobju leta 2025 saldo izravnan. Izvoz blaga se je glede na lansko primerjalno obdobje povečal za 1,4 %, uvoz pa za 1,9 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 99,5 %.
Blagovna menjava z EU, ki predstavlja približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je v prvih treh mesecih 2026 izkazovala primanjkljaj v višini 0,2 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2025. Izvoz v države članice EU je v prvih treh mesecih 2026 predstavljal 75,7 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 1,2 % oziroma 0,1 mrd EUR. Najbolj se je povečal izvoz na Hrvaško, Madžarsko in Češko (skupaj za 108 mio EUR), medtem ko se je najbolj zmanjšal v Avstrijo in Nemčijo (skupaj za 65 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 76,8 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje leta 2025 zmanjšal za 0,5 % oziroma za 41 mio EUR. Izstopalo je zmanjšanje uvoza iz Italije (145 mio EUR) in Avstrije (96 mio EUR).
V blagovni menjavi z državami izven EU se je v prvih treh mesecih 2026 glede na lansko primerjalno obdobje presežek z Rusko federacijo povečal za 85 mio EUR, predvsem zaradi rasti izvoza.
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Marca 2026 je presežek storitev znašal 0,3 mrd EUR in je bil za 14 mio EUR višji kot marca 2025. Izvoz se je povečal za 2,1 %, uvoz pa za 1,0 %.
V prvih treh mesecih 2026 je presežek storitvene menjave znašal 0,7 mrd EUR in je ostal na enaki ravni kot v enakem obdobju leta 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 2,8 %, uvoz pa za 3,3 %. Največ so k skupnemu saldu storitev prispevale transportne storitve, katerih presežek je v prvih treh mesecih 2026 znašal 0,5 mrd EUR in se je glede na enako obdobje leta 2025 povečal za 4,6 %. Drugi najvišji pozitivni saldo (94 mio EUR) so dosegle gradbene storitve, ki so se glede na lansko primerjalno obdobje zmanjšale za 13,5 %. Sledile so storitve potovanj (71 mio EUR), ki so se prav tako zmanjšale za 13,5 % glede na enako obdobje leta 2025.
V storitveni menjavi z EU, s katero poteka skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza storitev, je bila v prvih treh mesecih 2026 ustvarjena glavnina presežka (0,4 mrd EUR), ki se glede na primerjalno obdobje leta 2025 ni bistveno spremenil (zmanjšanje le za 13 mio EUR). Izvoz je bil medletno večji za 4,1 %, uvoz pa za 6,2 %.
Primarni in sekundarni dohodki
Marca 2026 je saldo primarnih dohodkov izkazoval primanjkljaj, ki je znašal 14 mio EUR, medtem ko je v marcu 2025 beležil še majhen presežek (4 mio EUR). V prvih treh mesecih 2026 je saldo primarnih dohodkov dosegel presežek v višini 13 mio EUR, kar je za 19 mio EUR manj kot v enakem obdobju preteklega leta. Na poslabšanje salda je vplivalo večje zmanjšanje prejemkov kot izdatkov, predvsem iz naslova kapitala (izraziteje iz ostalih naložb – obresti).
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je marca 2026 znašal 40 mio EUR in je v primerjavi z marcem 2025 ostal na podobni ravni. V prvih treh mesecih 2026 je primanjkljaj znašal 0,3 mrd EUR in je bil le za 21 mio EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2025. Pri tem se je primanjkljaj ostalih sektorjev zmanjšal (večje povečanje prejemkov kot izdatkov), medtem ko se je primanjkljaj državnega sektorja povečal (zmanjšanje prejemkov, povečanje izdatkov).
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazoval presežek v višini 2,3 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se je to odrazilo v presežku v višini 0,8 mrd EUR, medtem ko je statistična napaka znašala –1,4 mrd EUR. Ta je predstavljala približno 1,2 % letnih bruto tokov tekočega računa.
Marca 2026 je bil saldo kapitalskega računa negativen in na podobni ravni kot leto prej. Finančni račun je v tem mesecu izkazoval primanjkljaj v višini 0,3 mrd EUR, kar predstavlja poslabšanje za 0,1 mrd EUR v primerjavi z marcem 2025. V marcu 2026 je bilo največ prilivov ustvarjenih pri instrumentu gotovine in vlog, in sicer v višini 1,2 mrd EUR, predvsem zaradi zmanjšanja imetij centralne banke. Med odlivi izstopajo naložbe v vrednostne papirje v višini 0,7 mrd EUR. Večinoma gre za transakcije z obveznicami, pri čemer je država znižala svoje obveznosti za 0,5 mrd EUR, centralna banka pa je povečala naložbe v tuje obveznice za 0,1 mrd EUR.
Tudi v zadnjih dvanajstih mesecih je največji odliv sredstev v tujino izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,5 mrd EUR. Od tega je 51 % predstavljalo transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov, preostalih 49 % pa transakcije z obveznicami.
Največji priliv sredstev je bil v obravnavanem obdobju ustvarjen pri gotovini in vlogah (1,0 mrd EUR), sledile so neposredne naložbe v višini 0,5 mrd EUR. Pri neposrednih naložbah je bilo zabeleženih 1,5 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji in 1,0 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini.
2.3Zunanji dolg
Konec marca 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 65,2 mrd EUR, kar je 2,9 mrd EU več kot konec marca 2025. Vrednost ustreza 92,5 % BDP iz leta 2025 (v tekočih cenah). Hkrati z bruto dolgom so se v enakem obdobju povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 3,3 mrd EUR, skupno na 75,1 mrd EUR oziroma 106,6 % BDP. Ker se presežek imetij nad obveznostmi do tujine že od konca leta 2020 povečuje, je neto zunanji dolg Slovenije čedalje bolj negativen. Konec februarja 2026 je znašal –9,9 mrd EUR, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (19,7 mrd EUR) in v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Bruto zunanji dolg je bil konec marca 2026 za 4,7 % višji kot leto prej. Država, ki ima največje bruto obveznosti do tujine (40,0 % vseh), je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,2 mrd EUR, na skupno 26,1 mrd EUR. Dobra tretjina povečanja je posledica izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, polovica pa najetja dodatnih posojil. Obveznosti centralne banke so se povečale za 1,3 mrd EUR in dosegle 13,5 mrd EUR (dobra petina vseh), medtem ko so obveznosti komercialnih bank ostale na podobni ravni kot leto prej in znašale 6,1 mrd EUR (slaba desetina vseh). Tudi bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je ostal na podobni ravni kot leto prej (19,5 mrd EUR), kar predstavlja 29,9 % celotnega dolga. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,7 %) ter gotovina in vloge (20,6 %).
Bruto terjatve do tujine so konec marca 2026 dosegle 75,1 mrd EUR, kar je predstavljalo 4,5 % rast v primerjavi z letom prej. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolj povečale komercialne banke – za 1,7 mrd EUR, na skupno 15,3 mrd EUR (petina vseh). Približno dve tretjini povečanja so predstavljala dana posojila nerezidentom, tretjino pa nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (31,8 mrd EUR oziroma 42,3 % vseh), je v primerjavi s preteklim letom povečal terjatve za 1,4 mrd EUR. Centralna banka je prav tako povečala svoje terjatve, in sicer za 0,5 mrd EUR, na končnih 21,6 mrd EUR (slaba tretjina vseh). Edini sektor, ki je v tem obdobju vrednost terjatev rahlo znižal, je bila država, s 6,4 mrd EUR terjatev konec februarja 2026. Med instrumenti so prevladovali dolžniški vrednostni papirji (35,0 %) ter gotovina in vloge (31,5 %).
3Slike in tabele
3.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
|
predhodni podatki, 15. 05. 2026 |
|
|
|
|
|
|
tokovi v mio EUR |
|
|
|
januar - marec |
|
zadnjih 12 mesecev |
|
marec |
||
|
|
2025 |
2026 |
|
|
2025 |
2026 |
||
|
I. |
Tekoči račun |
442 |
397 |
|
2.447 |
|
198 |
103 |
|
1. |
Blago |
0 |
-56 |
|
-190 |
|
-31 |
-128 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
10.678 |
10.829 |
42.444 |
3.779 |
4.038 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
10.678 |
10.885 |
42.633 |
3.810 |
4.166 |
||
|
2. |
Storitve |
692 |
700 |
|
3.962 |
|
271 |
285 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
2.769 |
2.845 |
13.540 |
1.048 |
1.070 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
2.077 |
2.145 |
9.578 |
777 |
785 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
32 |
13 |
|
-440 |
|
4 |
-14 |
|
3.1. |
Prejemki |
878 |
854 |
3.187 |
292 |
272 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
846 |
841 |
3.627 |
288 |
286 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-282 |
-261 |
|
-886 |
|
-46 |
-40 |
|
4.1. |
Prejemki |
415 |
566 |
2.291 |
185 |
237 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
697 |
827 |
3.177 |
231 |
278 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
-154 |
-139 |
|
-167 |
|
-36 |
-46 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
-72 |
-93 |
-93 |
1 |
-31 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-82 |
-45 |
-75 |
-37 |
-14 |
||
|
III. |
Finančni račun |
196 |
-310 |
|
846 |
|
-161 |
-286 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-375 |
-220 |
|
-520 |
|
-20 |
92 |
|
1.1. |
Imetja |
444 |
668 |
1.177 |
114 |
440 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
819 |
888 |
1.697 |
134 |
348 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
-20 |
-989 |
|
1.524 |
|
263 |
749 |
|
2.1. |
Imetja |
1.391 |
506 |
2.524 |
277 |
213 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.412 |
1.495 |
1.001 |
14 |
-536 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-8 |
-15 |
|
138 |
|
-2 |
-17 |
|
4. |
Ostale naložbe |
470 |
943 |
|
-422 |
|
-411 |
-1.093 |
|
4.1. |
Imetja |
1.925 |
1.973 |
1.504 |
496 |
-378 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
1.455 |
1.030 |
1.926 |
907 |
715 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
129 |
-28 |
|
127 |
|
9 |
-17 |
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-93 |
-568 |
|
-1.434 |
-323 |
-344 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance.
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - marec |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||
|
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
|
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,5 |
2,7 |
2,6 |
3,3 |
2,2 |
2,7 |
1,9 |
2,0 |
1,6 |
1,5 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
1,1 |
1,2 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
1,1 |
||
|
Transport |
34,8 |
32,8 |
30,4 |
31,6 |
31,0 |
27,4 |
23,4 |
21,0 |
21,2 |
20,0 |
||
|
Potovanja |
19,6 |
19,6 |
20,7 |
19,0 |
19,4 |
15,4 |
20,1 |
22,7 |
21,4 |
22,5 |
||
|
Gradbene storitve |
7,7 |
7,5 |
7,7 |
6,1 |
5,4 |
5,1 |
3,1 |
3,9 |
2,9 |
2,8 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
3,0 |
3,1 |
3,8 |
3,6 |
5,9 |
2,9 |
3,2 |
3,8 |
4,1 |
4,5 |
||
|
Finančne storitve |
1,0 |
1,0 |
1,1 |
1,0 |
0,9 |
1,2 |
1,1 |
0,3 |
1,0 |
0,9 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,3 |
1,5 |
1,6 |
1,5 |
1,6 |
3,8 |
4,4 |
3,9 |
4,7 |
5,1 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,8 |
9,0 |
10,1 |
10,6 |
9,7 |
10,2 |
9,9 |
10,2 |
10,7 |
9,9 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
19,5 |
20,8 |
19,9 |
21,4 |
21,9 |
27,1 |
28,6 |
27,4 |
28,5 |
28,9 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
2,5 |
3,0 |
2,1 |
3,8 |
4,4 |
1,1 |
0,9 |
0,8 |
0,7 |
0,6 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,4 |
5,3 |
4,7 |
5,0 |
5,5 |
12,3 |
13,2 |
12,1 |
12,1 |
13,3 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
11,6 |
12,5 |
13,1 |
12,6 |
12,0 |
13,7 |
14,5 |
14,5 |
15,7 |
15,1 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,4 |
0,6 |
0,7 |
0,6 |
0,7 |
1,6 |
1,7 |
1,7 |
1,3 |
1,4 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,2 |
0,2 |
1,4 |
1,3 |
1,7 |
1,4 |
1,4 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
||
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-marec |
zadnjih 12 mesecev |
marec |
marec |
|
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-375 |
-220 |
-520 |
-20 |
92 |
|
Imetja |
444 |
668 |
1.177 |
114 |
440 |
|
Lastniški kapital |
74 |
64 |
590 |
47 |
15 |
|
Reinvestirani dobički |
112 |
128 |
234 |
45 |
29 |
|
Dolžniški instrumenti |
258 |
476 |
353 |
22 |
396 |
|
Obveznosti |
819 |
888 |
1.697 |
134 |
348 |
|
Lastniški kapital |
60 |
87 |
602 |
25 |
45 |
|
Reinvestirani dobički |
328 |
363 |
587 |
71 |
90 |
|
Dolžniški instrumenti |
431 |
439 |
508 |
38 |
213 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-375 |
-220 |
-520 |
-20 |
92 |
|
Domače v tujini |
128 |
392 |
1.033 |
25 |
154 |
|
Lastniški kapital |
74 |
64 |
590 |
47 |
15 |
|
Reinvestirani dobički |
112 |
128 |
234 |
45 |
29 |
|
Dolžniški instrumenti |
-58 |
200 |
209 |
-67 |
111 |
|
Tuje v Sloveniji |
502 |
613 |
1.553 |
45 |
62 |
|
Lastniški kapital |
60 |
87 |
602 |
25 |
45 |
|
Reinvestirani dobički |
328 |
363 |
587 |
71 |
90 |
|
Dolžniški instrumenti |
114 |
164 |
364 |
-51 |
-73 |
Vir: Banka Slovenije.
3.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
marec 2025 |
marec 2026 |
||||
|
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
62.264 |
71.847 |
-9.583 |
65.178 |
75.110 |
-9.932 |
|
|
1. Državni sektor |
24.937 |
6.788 |
18.150 |
26.093 |
6.433 |
19.660 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.845 |
4.573 |
-1.728 |
2.883 |
4.175 |
-1.292 |
|
1.2. Dolgoročni |
22.093 |
2.215 |
19.878 |
23.210 |
2.258 |
20.952 |
|
2. Centralna banka |
12.214 |
21.067 |
-8.853 |
13.521 |
21.581 |
-8.060 |
|
2.1. Kratkoročni |
11.253 |
13.611 |
-2.358 |
12.598 |
13.876 |
-1.278 |
|
2.2. Dolgoročni |
961 |
7.456 |
-6.495 |
923 |
7.706 |
-6.782 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.790 |
13.611 |
-7.821 |
6.095 |
15.304 |
-9.209 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.143 |
1.564 |
-422 |
1.253 |
1.853 |
-600 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.647 |
12.046 |
-7.399 |
4.842 |
13.451 |
-8.609 |
|
4. Ostali sektorji |
12.119 |
23.357 |
-11.238 |
12.168 |
24.655 |
-12.487 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.529 |
11.912 |
-4.383 |
7.446 |
12.212 |
-4.766 |
|
4.2. Dolgoročni |
4.590 |
11.444 |
-6.855 |
4.722 |
12.444 |
-7.722 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
7.204 |
7.025 |
179 |
7.301 |
7.136 |
165 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - marec 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - marec 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
4Metodologija
4.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
4.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2025 in 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički).