1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
V prvih treh mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,5 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR manj v primerjavi z enakim obdobjem 2024. Glavnina presežka je bila znova ustvarjena v storitveni menjavi, vendar za 7,9 % manj kot v enakem obdobju 2024. Saldo blagovne menjave je bil izravnan in se je poslabšal v primerjavi s prvimi tremi meseci 2024, ko je izkazoval skoraj 0,2 mrd EUR presežka. Salda menjave primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila v obeh primerjanih obdobjih v primanjkljaju.
Presežek tekočega računa v marcu je znašal 0,3 mrd EUR. V blagovni in storitveni menjavi je bil ustvarjen presežek (0,3 mrd EUR), saldo primarnih in sekundarnih dohodkov pa je izkazoval primanjkljaj (39 mio eur).
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun izkazoval presežek v znesku 2,8 mrd EUR, tudi v tem obdobju je največ k presežku prispevala storitvena menjava.
Blagovna menjava
Presežek v blagovni menjavi je bil v prvih treh mesecih 2025 minimalen (19 mio EUR), medtem ko je v enakem obdobju 2024 znašal skoraj 0,2 mrd EUR. Medletno sta se povečala tako izvoz kot uvoz blaga; izvoz je bil višji za 1,5 %, uvoz pa za 2,9 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 100,2 %.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih treh mesecih 2025 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,3 mrd EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju 2024 precej nižji in je znašal 49 mio EUR. Večji primanjkljaj je v največji meri posledica poslabšanja salda z Nemčijo in Hrvaško. Izvoz v države članice EU je v prvih treh mesecih 2025 predstavljal 75,3 % celotnega izvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 0,8 % oz. 62 mio EUR. Med državami, v katere se je izvoz povečal, je nekoliko izstopala Avstrija (za 42 mio EUR), najbolj pa se je zmanjšal izvoz v Francijo (za 94 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 78,5 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 4,3 % oz. 0,3 mrd EUR. Najizraziteje se je povečal uvoz iz Hrvaške (145 mio EUR) in Nemčije (144 mio EUR). V menjavi blaga izven EU je presežek znašal 0,3 mrd EUR in se je v primerjavi s prvimi tremi meseci 2024 povečal za 0,1 mrd EUR. Povečal se je izvoz, medtem ko se je uvoz zmanjšal. Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Marca 2025 je saldo blagovne menjave izkazoval 60 mio EUR presežka, kar je 15 mio EUR manj kot v marcu 2024. Izvoz se je povečal za 1,1 %, uvoz pa za 1,6 %.
Storitvena menjava
Presežek storitvene menjave je v prvih treh mesecih 2025 znašal 0,7 mrd EUR in je bil za 7,9 % nižji kot v enakem obdobju 2024. Izvoz storitev se je v prvih treh mesecih 2025 medletno zmanjšal za 4,8 %, uvoz storitev pa za 10,2 %. Najvišji pozitivni saldo so v prvih treh mesecih 2025, enako kot v enakem obdobju 2024, dosegle transportne storitve. V prvih treh mesecih 2025 je ta znašal 0,4 mrd EUR in bil za 2,4 % večji kot leto prej. Storitve potovanj in gradbene storitve so k skupnem presežku prispevale vsaka po 0,1 mrd EUR. Presežek obeh skupin storitev se je medletno zmanjšal – potovanj za 10,1 %, gradbenih storitev pa za 20,4 %.
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU več kot tri četrtine tokov izvoza in uvoza, pri čemer nastane tudi glavnina presežka (0,5 mrd EUR). Slednji je v prvih treh mesecih 2025 glede na enako obdobje 2024 upadel za 0,1 mrd EUR. To je predvsem posledica medletnega povečanja uvoza za 0,1 mrd EUR oziroma za 9,5 %, medtem ko je bil uvoz iz EU v prvih treh mesecih 2025 na podobni ravni kot v enakem obdobju 2024.
V marcu je presežek storitev dosegel 0,3 mrd EUR in je bil le za 16 mio EUR nižji kot v marcu 2024.
Primarni in sekundarni dohodki
Primanjkljaj primarnih dohodkov je v prvih treh mesecih 2025 znašal 53 mio EUR. V primerjavi s prvimi tremi meseci 2024 se je prepolovil predvsem zaradi manjšega primanjkljaja dohodkov od kapitala. Primanjkljaj dohodkov od kapitala je znašal dobre 0,2 mrd EUR, medtem ko so dohodki od dela in drugi primarni dohodki saldo skoraj uravnotežili s skupnim presežkom malo manj kot 0,2 mrd EUR.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v prvih treh mesecih 2025 znašal 0,2 mrd EUR in je bil za 84 mio EUR višji kot v enakem obdobju 2024, predvsem zaradi manjših prejemkov tako sektorja države in kot tudi ostalih sektorjev.
V marcu je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 17 mio EUR, primanjkljaj sekundarnih dohodkov 22 mio EUR, primanjkljaja pa sta bila na podobni ravni kot v marcu 2024.
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,7 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 2,2 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka znaša - 0,3 mrd EUR in predstavlja v obsegu 0,2 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni.
Marca 2025 je bil kapitalski račun skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval 0,3 mrd EUR primanjkljaja. Ta mesec izstopa 0,2 mrd EUR odlivov na instrumentu vrednostnih papirjev, pri čemer je šlo večinoma za nakupe tujih dolžniških vrednostnih papirjev s strani domačih bank. Med prilivi najbolj izstopa 0,4 mrd EUR posojil ter 0,2 mre EUR gotovine in vlog.
Največ neto prilivov v državo v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v obliki neposrednih naložb (0,8 mrd EUR) ter gotovine in vlog (0,4 mrd EUR). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže 0,5 mrd EUR povečanih domačih naložb v tujini in 1,3 mrd EUR povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih dvanajstih mesecih so imeli vrednostni papirji (2,1 mrd EUR). Sledijo jim posojila (0,9 mrd EUR) ter rezervna imetja (0,3 mrd EUR).
3Zunanji dolg
Marca 2025 je bruto zunanji dolg znašal 61,9 mrd EUR, s čimer je bil za 2,8 mrd EUR višji kot pred letom dni. V primerjavi z doseženim BDP leta 2024 (izraženim v tekočih cenah) je bila tako raven bruto dolga za 7,5 % nižja. V enakem obdobju so za 6,1 mrd EUR narastla tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so znašala 71,1 mrd EUR. Z višjo vrednostjo imetij nad obveznostmi do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je marca 2025 znašal -9,2 mrd EUR kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Marca 2025 je bila do tujine neto zadolžena država (18,2 mrd EUR) ter v manjši meri tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Raven bruto zunanjega dolga je bila marca 2025 za 4,7 % višja kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,2 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,1 mrd EUR na 24,9 mrd EUR. Obveznosti centralne banke in komercialnih bank so skupaj narastle za 1,8 mrd EUR in so dosegle 12,2 mrd EUR (slaba petina vseh) oz. 5,8 mrd EUR (slaba desetina vseh). Vrednost dolga nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,7 % celotnega dolga in se je glede na leto prej le malenkost znižala. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (36,0 %) ter gotovina in vloge (19,6 %).
Bruto terjatve do tujine so marca 2025 znašale 70,1 mrd EUR, kar je 9,5 % več kot pred enim letom. V tem obdobju so vsi sektorji razen države, svoje terjatve do tujine povečali, od tega najbolj nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (za 3,5 mrd EUR), ki ima tudi sicer najvišjo vrednost terjatev (29,7 mrd EUR oz. 42,0 % vseh). Za 2,1 mrd EUR na 13,6 mrd EUR (slaba petina vseh) so terjatve povečale komercialne banke, centralna banka pa za 0,8 mrd EUR na 21,1 mrd EUR (tretjina vseh terjatev), obakrat je glavnina povečanja pojasnjena z nakupi tujih vrednostnih papirjev. Država je imela konec marca 2025 slabo desetino (6,7 mrd EUR) vseh terjatev, kar je nekoliko manj (0,2 mrd EUR) kot pred enim letom, večinoma zaradi zmanjšanja imetij gotovine in vlog. Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,4 %) ter gotovina in vloge (32,7 %).
4Slike in tabele
4.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
tokovi v mio EUR |
predhodni podatki, 14. 05. 2025 |
|
|
|
|
|
|
|
|
januar - marec |
zadnjih 12 mesecev |
marec |
||||||
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
677,5 |
446,0 |
2.747,0 |
309,9 |
301,3 |
||
|
1. |
Blago |
152,7 |
18,8 |
455,6 |
74,8 |
59,7 |
||
|
1.1. |
Izvoz blaga |
10.454,0 |
10.615,9 |
42.331,2 |
3.686,4 |
3.728,1 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
10.301,3 |
10.597,1 |
41.875,6 |
3.611,5 |
3.668,4 |
||
|
2. |
Storitve |
768,8 |
708,0 |
3.569,7 |
296,9 |
280,5 |
||
|
2.1. |
Izvoz storitev |
2.583,7 |
2.708,6 |
12.615,3 |
947,5 |
1.020,9 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
1.814,9 |
2.000,6 |
9.045,6 |
650,6 |
740,4 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-100,4 |
-52,7 |
-730,1 |
-26,2 |
-16,6 |
||
|
3.1. |
Prejemki |
806,2 |
781,4 |
3.083,6 |
281,1 |
257,8 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
906,6 |
834,2 |
3.813,7 |
307,3 |
274,5 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-143,6 |
-228,0 |
-548,2 |
-35,6 |
-22,3 |
||
|
4.1. |
Prejemki |
469,1 |
395,2 |
1.735,9 |
153,5 |
177,1 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
612,7 |
623,1 |
2.284,1 |
189,1 |
199,4 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
16,1 |
-148,6 |
-258,6 |
-40,1 |
-34,3 |
||
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
38,3 |
-66,2 |
-103,1 |
-19,5 |
2,3 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-22,2 |
-82,4 |
-155,5 |
-20,6 |
-36,6 |
||
|
III. |
Finančni račun |
253,1 |
-31,6 |
2.211,7 |
-206,8 |
-270,8 |
||
|
1. |
Neposredne naložbe |
-97,4 |
-392,8 |
-797,7 |
98,4 |
-47,4 |
||
|
1.1. |
Imetja |
521,8 |
366,9 |
1.145,0 |
291,9 |
78,1 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
619,1 |
759,7 |
1.942,8 |
193,4 |
125,5 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
1.344,7 |
-100,7 |
2.091,7 |
487,4 |
236,0 |
||
|
2.1. |
Imetja |
2.027,6 |
1.311,0 |
3.954,7 |
833,6 |
250,4 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
682,8 |
1.411,7 |
1.863,0 |
346,3 |
14,5 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-111,9 |
-4,9 |
2,2 |
-36,8 |
-0,9 |
||
|
4. |
Ostale naložbe |
-1.087,2 |
337,9 |
662,8 |
-765,9 |
-467,7 |
||
|
4.1. |
Imetja |
-711,1 |
1.607,2 |
1.066,4 |
-241,6 |
352,9 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
376,1 |
1.269,3 |
403,5 |
524,3 |
820,7 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
204,9 |
128,9 |
252,7 |
10,2 |
9,3 |
||
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-440,4 |
-329,1 |
-276,7 |
-476,6 |
-537,8 |
||
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1 za obdobje jan.-feb. od leta 2022 do 2025
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1)
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah za obdobje jan.-feb. od leta 2022 do 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - marec |
||||||||||||||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||||||||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|||||||||||||||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
3,1 |
2,4 |
2,6 |
2,5 |
3,4 |
2,3 |
2,7 |
1,8 |
1,9 |
1,7 |
||||||||||||||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,8 |
1,1 |
1,3 |
1,4 |
1,1 |
1,4 |
1,2 |
1,3 |
1,3 |
1,2 |
||||||||||||||
|
Transport |
38,1 |
35,0 |
32,9 |
30,5 |
31,2 |
27,2 |
27,5 |
23,4 |
20,8 |
21,2 |
||||||||||||||
|
Potovanja |
9,3 |
19,7 |
19,4 |
20,4 |
19,4 |
10,0 |
15,4 |
20,0 |
22,6 |
21,1 |
||||||||||||||
|
Gradbene storitve |
10,3 |
7,8 |
7,5 |
7,8 |
6,0 |
4,6 |
5,1 |
3,1 |
3,9 |
3,0 |
||||||||||||||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
3,2 |
3,0 |
3,1 |
3,8 |
3,3 |
3,0 |
2,9 |
3,2 |
3,8 |
3,5 |
||||||||||||||
|
Finančne storitve |
1,3 |
1,0 |
1,0 |
1,1 |
1,0 |
1,9 |
1,2 |
1,1 |
0,3 |
0,8 |
||||||||||||||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,4 |
1,3 |
1,5 |
1,6 |
1,4 |
5,3 |
3,8 |
4,4 |
3,9 |
4,9 |
||||||||||||||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
9,0 |
8,9 |
9,0 |
10,0 |
10,3 |
11,6 |
10,2 |
9,9 |
10,5 |
11,1 |
||||||||||||||
|
Ostale poslovne storitve |
21,6 |
19,2 |
20,8 |
20,1 |
22,0 |
29,2 |
27,0 |
28,8 |
27,7 |
28,7 |
||||||||||||||
|
Storitve raziskav in razvoja |
2,2 |
2,5 |
3,0 |
2,3 |
3,9 |
1,4 |
1,1 |
0,9 |
0,8 |
0,7 |
||||||||||||||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,5 |
5,4 |
5,4 |
4,7 |
5,0 |
12,5 |
12,3 |
13,2 |
12,1 |
12,3 |
||||||||||||||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
13,9 |
11,2 |
12,5 |
13,1 |
13,0 |
15,3 |
13,6 |
14,6 |
14,8 |
15,8 |
||||||||||||||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,8 |
0,4 |
0,6 |
0,7 |
0,7 |
2,1 |
1,6 |
1,7 |
1,6 |
1,3 |
||||||||||||||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,6 |
1,4 |
1,3 |
1,7 |
1,6 |
||||||||||||||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|||||||||||||
Vir: Banka Slovenije
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-marec |
zadnjih 12 mesecev |
marec |
marec |
|
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-97,4 |
-392,8 |
-797,7 |
98,4 |
-47,4 |
|
Imetja |
521,8 |
366,9 |
1.145,0 |
291,9 |
78,1 |
|
Lastniški kapital |
21,5 |
63,1 |
324,7 |
18,7 |
46,4 |
|
Reinvestirani dobički |
95,2 |
96,2 |
226,7 |
16,1 |
41,8 |
|
Dolžniški instrumenti |
405,1 |
207,6 |
593,7 |
257,0 |
-10,2 |
|
Obveznosti |
619,1 |
759,7 |
1.942,8 |
193,4 |
125,5 |
|
Lastniški kapital |
155,9 |
74,1 |
691,0 |
83,7 |
39,6 |
|
Reinvestirani dobički |
54,4 |
282,9 |
846,0 |
-66,0 |
56,0 |
|
Dolžniški instrumenti |
408,8 |
402,7 |
405,7 |
175,8 |
29,9 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-97,4 |
-392,8 |
-797,7 |
98,4 |
-47,4 |
|
Domače v tujini |
276,8 |
97,7 |
515,9 |
111,8 |
15,7 |
|
Lastniški kapital |
21,5 |
63,1 |
324,7 |
18,7 |
46,4 |
|
Reinvestirani dobički |
95,2 |
96,2 |
226,7 |
16,1 |
41,8 |
|
Dolžniški instrumenti |
160,1 |
-61,6 |
-35,4 |
77,0 |
-72,6 |
|
Tuje v Sloveniji |
374,2 |
490,5 |
1.313,7 |
13,4 |
63,0 |
|
Lastniški kapital |
155,9 |
74,1 |
691,0 |
83,7 |
39,6 |
|
Reinvestirani dobički |
54,4 |
282,9 |
846,0 |
-66,0 |
56,0 |
|
Dolžniški instrumenti |
163,9 |
133,4 |
-223,3 |
-4,2 |
-32,5 |
Vir: Banka Slovenije
4.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
marec 2024 |
marec 2025 |
|||||
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
|
v mio EUR |
59.153 |
64.980 |
-5.827 |
61.942 |
71.126 |
-9.184 |
|
1. Državni sektor |
23.784 |
6.967 |
16.817 |
24.931 |
6.731 |
18.199 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.462 |
4.711 |
-2.249 |
2.830 |
4.508 |
-1.678 |
|
1.2. Dolgoročni |
21.322 |
2.257 |
19.065 |
22.101 |
2.223 |
19.877 |
|
2. Centralna banka |
11.043 |
20.219 |
-9.177 |
12.214 |
21.067 |
-8.853 |
|
2.1. Kratkoročni |
10.083 |
13.316 |
-3.233 |
11.253 |
13.611 |
-2.358 |
|
2.2. Dolgoročni |
960 |
6.903 |
-5.943 |
961 |
7.456 |
-6.495 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.205 |
11.544 |
-6.339 |
5.790 |
13.611 |
-7.821 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.321 |
1.533 |
-213 |
1.143 |
1.564 |
-422 |
|
3.2. Dolgoročni |
3.884 |
10.011 |
-6.126 |
4.647 |
12.046 |
-7.399 |
|
4. Ostali sektorji |
12.406 |
19.972 |
-7.566 |
11.773 |
22.755 |
-10.982 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.269 |
10.591 |
-3.322 |
7.325 |
11.610 |
-4.284 |
|
4.2. Dolgoročni |
5.138 |
9.381 |
-4.244 |
4.448 |
11.145 |
-6.697 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
6.715 |
6.277 |
438 |
7.235 |
6.962 |
273 |
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - marec 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - marec 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije
5Metodologija
5.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
5.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
2007Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta )
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2024 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.