1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Maja 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,2 mrd EUR presežka, kar je za 0,3 mrd EUR manj kot maja 2025. Saldo storitvene menjave je k presežku prispeval 0,4 mrd EUR, medtem ko je saldo blagovne menjave izkazoval 0,2 mrd EUR primanjkljaja. Skupni saldo primarnih in sekundarnih dohodkov je izkazoval minimalni primanjkljaj (7 mio EUR).
V prvih petih mesecih 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,8 mrd EUR, kar je za 0,6 mrd EUR manj kot v enakem obdobju 2025. Razlog za poslabšanje salda tekočega računa je bilo poslabšanje salda blagovne menjave.
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,3 mrd EUR. Presežek je bil ustvarjen le v storitveni menjavi, medtem ko je bil v blagovni menjavi, primarnih in sekundarnih dohodkih zabeležen primanjkljaj.
Blagovna menjava
Maja 2026 je primanjkljaj v blagovni menjavi znašal 0,2 mrd EUR in se je v primerjavi z majem 2025 poslabšal za 0,2 mrd EUR. Primanjkljaj je bil na podobni ravni kot aprila in tudi blagovna menjava se je na letni ravni spet povečala: v primerjavi z majem 2025 se je izvoz blaga povečal za 7,6 %, uvoz blaga pa za 13,1 %. Glavni razlog za visoko rast uvoza blaga je bila že tretji mesec zapored rast vrednosti uvoza nafte (in naftnih derivatov), na katero vplivajo tudi višje cene na svetovnih trgih.
V prvih petih mesecih 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v znesku 0,5 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2025 izkazoval presežek v znesku 0,1 mrd EUR. V tem obdobju se je izvoz blaga povečal za 5,0 %, uvoz blaga pa za 8,4 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 97,6 %.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih petih mesecih 2026 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,4 mrd EUR in bil za 45 mio EUR višji kot v prvih petih mesecih leta 2025. Izvoz v države članice EU je predstavljal 75,4 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s prvimi petimi meseci leta 2025 povečal za 0,6 mrd EUR oz. za 4,6 %. Najbolj se je povečal izvoz v Italijo (160 mio EUR) in na Hrvaško (128 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 75,9 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje leta 2025 povečal za 0,7 mrd EUR oz. 4,8 %. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije (189 mio EUR) in iz Nizozemske (119 mio EUR).
V blagovni menjavi z državami izven EU se je v prvih petih mesecih 2026 glede na enako obdobje leta 2025 izvoz najbolj povečal v Rusko federacijo (121 mio EUR), na uvozni strani pa je izstopalo povečanje uvoza s Kitajske (234 mio EUR).
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Maja 2026 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,4 mrd EUR in je bil za 34 mio EUR višji kot maja 2025. Izvoz storitev se je povečal za 9,2 %, uvoz storitev pa za 8,7 %.
V prvih petih mesecih 2026 je presežek storitvene menjave znašal 1,4 mrd EUR, kar je bilo za 30 mio EUR manj kot v enakem obdobju 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 4,8 %, uvoz pa za 7,7 %.
K skupnem presežku so ponovno največ prispevale transportne storitve, kjer je v prvih petih mesecih 2026 presežek znašal 0,8 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 se je presežek povečal za 41 mio EUR. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,2 mrd EUR) so dosegle storitve potovanj.
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine vseh tokov izvoza in uvoza. Presežek z državami EU je v prvih petih mesecih znašal 0,9 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR manjši kot v prvih petih mesecih leta 2025. Z EU je bilo opravljenih 73,8 % vseh bruto storitvenih tokov in ustvarjenega 62,7 % presežka celotne storitvene menjave s tujino. Izvoz je bil medletno večji za 5,5 %, uvoz pa za 10,5 %.
Primarni in sekundarni dohodki
Presežek primarnih dohodkov je v maju 2026 znašal 19 mio EUR in bil za 0,2 mrd EUR nižji kot v maju 2025. Glavni razlog za zmanjšanje presežka so bili nižji prejemki iz naslova dohodkov od kapitala. V prvih petih mesecih 2026 je presežek znašal 91 mio EUR in se je glede na enako obdobje leta 2025 zmanjšal za 26 mio EUR.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v maju 2026 znašal 26 mio EUR in bil za 9 mio EUR manjši kot v maju 2025. Sektor država je izkazoval primanjkljaj v znesku 33 mio EUR, ostali sektorji pa presežek v znesku 6 mio EUR. V prvih petih mesecih 2026 je primanjkljaj sekundarnih dohodkov znašal 0,3 mrd EUR in bil za 51 mio EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2025.
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazoval presežek v višini 2,6 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se je to odrazilo v presežku v višini 0,2 mrd EUR, medtem ko je statistična napaka znašala –2,4 mrd EUR. Ta je predstavljala približno 1,9 % letnih bruto tokov tekočega računa ter nakazuje možnost precenjenega izvoza oziroma finančnih prilivov iz tujine ali pa še neevidentiranih finančnih odlivov v tujino in podcenjenega uvoza.
Maja 2026 je bil saldo kapitalskega računa skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval primanjkljaj 0,3 mrd EUR.
Na finančnem računu v maju 2026 ni bilo izrazitejših transakcij. Med prilivi so izstopale neposredne naložbe v višini 0,3 mrd EUR, medtem ko so na strani odlivov s primerljivim zneskom prevladovale naložbe v vrednostne papirje.
V zadnjih dvanajstih mesecih je največji odliv sredstev v tujino izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,8 mrd EUR. Med njimi so 60 % predstavljale transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, preostalih 40 % pa transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov. Sledil je odliv v obliki posojil 0,8 mrd EUR, glavnino tega predstavljajo posojila bank do tujine.
Največji priliv sredstev je bil v obravnavanem obdobju ustvarjen z neto prilivi gotovine in vlog (1,5 mrd EUR) ter neposrednimi naložbami v višini 0,6 mrd EUR. Pri neposrednih naložbah je bilo zabeleženih 1,5 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji in 0,9 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini.
3Zunanji dolg
Bruto zunanji dolg Slovenije je konec maja 2026 znašal 67,1 mrd EUR, kar je 4,3 mrd EU več kot konec maja 2025. Vrednost ustreza 95,2 % BDP iz leta 2025 (v tekočih cenah). Hkrati z bruto dolgom so se v enakem obdobju povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 4,1 mrd EUR, skupno na 77,5 mrd EUR oziroma 110,0 % BDP. Ker se presežek imetij nad obveznostmi do tujine že od konca leta 2020 povečuje, je neto zunanji dolg Slovenije čedalje bolj negativen. Konec maja 2026 je znašal –10,4 mrd EUR, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (20,3 mrd EUR) in v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Bruto zunanji dolg je bil konec maja 2026 za 6,8 % višji kot leto prej. Država, ki ima največje bruto obveznosti do tujine (40,2 % vseh), je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,8 mrd EUR, na skupno 27,0 mrd EUR. Dve tretjini povečanj je posledica izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, slaba tretjina pa najetja dodatnih posojil. Obveznosti centralne banke so se povečale za 1,3 mrd EUR, v celoti iz naslova gotovine in vlog. Skupna vrednost njenih obveznosti do tujine je znašala 13,7 mrd EUR in predstavljala dobro petino vseh. Obveznosti nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji so znašale 20,3 mrd EUR, kar predstavlja slabo tretjino vseh, v primerjavi z letom pred tem so se povečale za 1,1 mrd EUR. Bruto dolg komercialnih bank je ostal praktično nespremenjen in je znašal 6,2 mrd EUR, (desetina vseh). Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,5 %) ter gotovina in vloge (20,3 %).
Bruto terjatve do tujine so konec maja 2026 znašale 77,5 mrd EUR, kar je predstavljalo 5,6 % rast v primerjavi z letom prej. Komercialne banke so v tem obdobju terjatve do tujine povečale za 1,9 mrd EUR, na skupno 15,7 mrd EUR (petina vseh). Dobro polovico povečanja so predstavljala dana posojila nerezidentom, slabo polovico pa nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (33,2 mrd EUR oziroma 42,8 % vseh), je v primerjavi s preteklim letom povečal terjatve za 2,5 mrd EUR. Terjatve države so v tem obdobju ostale skoraj nespremenjene in so znašale 6,7 mrd EUR, terjatve centralne banke pa so se rahlo znižale in dosegle 21,9 mrd EUR (slaba tretjina vseh). Med instrumenti so prevladovali dolžniški vrednostni papirji (34,6 %) ter gotovina in vloge (32,0 %).
4Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da poleg dolžniških vključuje tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Imetja so bila konec prvega četrtletja 2026 za 2,5 mrd EUR višja, obveznosti pa za 3,8 mrd EUR glede na konec leta 2025. Neto stanje mednarodnih naložb (imetja – obveznosti) je konec marca 2026 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine v višini 8,9 mrd EUR, kar pomeni poslabšanje za 1,3 mrd EUR glede na konec predhodnega leta.
Slabša neto pozicija do tujine v prvem četrtletju 2026 je bila predvsem posledica vrednotenj naložb v vrednostne papirje v obliki cenovnih sprememb (-1,2 mrd EUR) in transakcij finančnega računa plačilne bilance (-0,4 mrd EUR). Ostale spremembe in tečajni učinki so delovali v nasprotni smeri ter k izboljšanju neto pozicije prispevali skupno 0,2 mrd EUR.
Konec prvega četrtletja 2026 so med posameznimi instrumenti negativno neto pozicijo do tujine izkazovale zgolj neposredne naložbe, ki so znašale –12,2 mrd EUR, kar je primerljivo s stanjem ob koncu predhodnega četrtletja. Največjo pozitivno neto pozicijo do tujine so konec marca 2026 izkazovale ostale naložbe (7,6 mrd EUR), ki so se glede na predhodno četrtletje povečale za 0,7 mrd EUR. K rasti so največ prispevala višja imetja gotovine in vlog centralne banke ter povečanje danih posojil nefinančnih družb. Po obsegu so sledile naložbe v lastniške vrednostne papirje z neto pozicijo v višini 6,8 mrd EUR. Ta se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšala za 0,7 mrd EUR, predvsem zaradi negativnih prevrednotenj lastniških vrednostnih papirjev investicijskih skladov (razen skladov denarnega trga) na strani imetij ter rasti cen lastniških vrednostnih papirjev komercialnih bank na strani obveznosti. Neto naložbe v dolžniške vrednostne papirje so konec prvega četrtletja 2026 znašale 2,3 mrd EUR, kar je za 1,1 mrd EUR manj kot ob koncu leta 2025. Na zmanjšanje neto pozicije je najbolj vplivalo povečanje obveznosti države iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (1,3 mrd EUR). Mednarodne denarne rezerve so konec marca 2026 ostale nespremenjene pri 3,0 mrd EUR, medtem ko so se glede na leto prej povečale za 0,2 mrd EUR, predvsem zaradi rasti monetarnega zlata. Neto pozicija finančnih derivativov je konec prvega četrtletja 2026 dosegla 1,4 mrd EUR in se glede na konec leta 2025 zmanjšala za 0,2 mrd EUR, predvsem zaradi zmanjšanja imetij sektorja države.
5Slike in tabele
Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
|
predhodni podatki, 14. 07. 2026 |
|
|
|
|
|
|
tokovi v mio EUR |
|
januar - maj |
|
zadnjih 12 mesecev |
maj |
|||||
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
1.357 |
768 |
|
2.312 |
|
517 |
198 |
|
1. |
Blago |
129 |
-455 |
-883 |
26 |
-162 |
||
|
1.1. |
Izvoz blaga |
17.743 |
18.631 |
43.026 |
3.485 |
3.751 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
17.614 |
19.086 |
43.909 |
3.459 |
3.913 |
||
|
2. |
Storitve |
1.437 |
1.407 |
4.223 |
333 |
367 |
||
|
2.1. |
Izvoz storitev |
4.868 |
5.103 |
13.929 |
1.036 |
1.131 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
3.431 |
3.696 |
9.706 |
703 |
764 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
117 |
91 |
-413 |
194 |
19 |
||
|
3.1. |
Prejemki |
1.585 |
1.516 |
3.379 |
445 |
304 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
1.468 |
1.425 |
3.793 |
252 |
285 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-326 |
-275 |
-615 |
-36 |
-26 |
||
|
4.1. |
Prejemki |
789 |
1.069 |
2.680 |
170 |
234 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
1.115 |
1.344 |
3.295 |
205 |
261 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
-149 |
32 |
|
306 |
|
-4 |
11 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
-112 |
-149 |
-125 |
-4 |
-21 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-38 |
181 |
432 |
0 |
33 |
||
|
III. |
Finančni račun |
1.467 |
-423 |
|
231 |
|
737 |
-263 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-534 |
-410 |
-597 |
-204 |
-334 |
||
|
1.1. |
Imetja |
517 |
725 |
1.252 |
46 |
-107 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.051 |
1.135 |
1.849 |
251 |
226 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
-151 |
-949 |
1.761 |
-277 |
334 |
||
|
2.1. |
Imetja |
1.437 |
806 |
2.847 |
13 |
173 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.588 |
1.755 |
1.085 |
290 |
-161 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
41 |
19 |
235 |
19 |
1 |
||
|
4. |
Ostale naložbe |
1.940 |
941 |
-1.256 |
1.205 |
-242 |
||
|
4.1. |
Imetja |
3.498 |
3.048 |
1.730 |
1.626 |
214 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
1.558 |
2.107 |
2.986 |
420 |
456 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
172 |
-24 |
88 |
-6 |
-23 |
||
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
259 |
-1.223 |
|
-2.387 |
|
224 |
-472 |
Vir: Banka Slovenije.
Podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - maj |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,3 |
2,6 |
2,6 |
2,9 |
2,2 |
2,5 |
1,9 |
1,9 |
1,7 |
1,4 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,1 |
1,2 |
1,2 |
1,2 |
1,1 |
1,2 |
1,2 |
1,3 |
1,1 |
1,2 |
||
|
Transport |
33,3 |
31,2 |
30,0 |
30,5 |
29,8 |
27,3 |
22,6 |
20,8 |
20,5 |
19,0 |
||
|
Potovanja |
21,9 |
22,5 |
22,8 |
22,8 |
23,1 |
18,5 |
23,6 |
25,3 |
25,2 |
26,0 |
||
|
Gradbene storitve |
7,2 |
7,6 |
7,3 |
5,9 |
4,9 |
4,4 |
3,1 |
3,7 |
2,9 |
2,6 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
2,9 |
2,8 |
3,3 |
3,1 |
5,0 |
2,6 |
2,8 |
3,6 |
3,5 |
4,2 |
||
|
Finančne storitve |
0,9 |
1,0 |
1,1 |
1,0 |
0,9 |
1,1 |
0,8 |
0,4 |
1,0 |
0,8 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,3 |
1,4 |
1,4 |
1,2 |
1,4 |
3,6 |
3,6 |
4,1 |
4,0 |
4,1 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,4 |
8,8 |
9,4 |
9,6 |
9,2 |
9,9 |
9,7 |
9,5 |
10,3 |
10,0 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
19,8 |
19,8 |
19,6 |
20,9 |
21,0 |
26,1 |
28,0 |
26,2 |
27,2 |
27,8 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
2,9 |
2,8 |
2,5 |
3,4 |
3,6 |
1,3 |
1,0 |
0,7 |
0,6 |
0,5 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
4,9 |
5,1 |
4,9 |
4,7 |
5,3 |
11,8 |
13,2 |
11,8 |
11,7 |
12,7 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
11,9 |
11,9 |
12,2 |
12,8 |
12,2 |
13,0 |
13,8 |
13,7 |
14,9 |
14,7 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,8 |
1,0 |
1,3 |
0,8 |
1,2 |
1,6 |
1,6 |
1,8 |
1,3 |
1,3 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,1 |
1,2 |
1,3 |
1,2 |
1,6 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-maj |
zadnjih 12 mesecev |
maj |
maj |
|
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-534 |
-410 |
-597 |
-204 |
-334 |
|
Imetja |
517 |
725 |
1.252 |
46 |
-107 |
|
Lastniški kapital |
176 |
122 |
567 |
41 |
17 |
|
Reinvestirani dobički |
122 |
41 |
212 |
24 |
-145 |
|
Dolžniški instrumenti |
219 |
562 |
473 |
-19 |
21 |
|
Obveznosti |
1.051 |
1.135 |
1.849 |
251 |
226 |
|
Lastniški kapital |
393 |
134 |
579 |
258 |
-6 |
|
Reinvestirani dobički |
171 |
198 |
438 |
34 |
-23 |
|
Dolžniški instrumenti |
487 |
803 |
832 |
-41 |
256 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-534 |
-410 |
-597 |
-204 |
-334 |
|
Domače v tujini |
283 |
371 |
947 |
55 |
-202 |
|
Lastniški kapital |
176 |
122 |
567 |
41 |
17 |
|
Reinvestirani dobički |
122 |
41 |
212 |
24 |
-145 |
|
Dolžniški instrumenti |
-15 |
208 |
168 |
-11 |
-74 |
|
Tuje v Sloveniji |
817 |
781 |
1.544 |
259 |
131 |
|
Lastniški kapital |
393 |
134 |
579 |
258 |
-6 |
|
Reinvestirani dobički |
171 |
198 |
438 |
34 |
-23 |
|
Dolžniški instrumenti |
253 |
448 |
527 |
-33 |
161 |
Vir: Banka Slovenije.
5.1Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
maj 2025 |
maj 2026 |
||||
|
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
62.833 |
73.372 |
-10.540 |
67.120 |
77.505 |
-10.385 |
|
|
1. Državni sektor |
25.204 |
6.698 |
18.506 |
26.995 |
6.682 |
20.313 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.864 |
4.452 |
-1.589 |
3.157 |
4.439 |
-1.283 |
|
1.2. Dolgoročni |
22.340 |
2.245 |
20.095 |
23.839 |
2.243 |
21.596 |
|
2. Centralna banka |
12.369 |
22.219 |
-9.851 |
13.665 |
21.944 |
-8.279 |
|
2.1. Kratkoročni |
11.438 |
14.852 |
-3.414 |
12.750 |
14.205 |
-1.456 |
|
2.2. Dolgoročni |
931 |
7.367 |
-6.436 |
915 |
7.739 |
-6.824 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
6.055 |
13.779 |
-7.725 |
6.178 |
15.723 |
-9.545 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.128 |
1.752 |
-623 |
1.272 |
2.037 |
-765 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.927 |
12.028 |
-7.101 |
4.906 |
13.686 |
-8.780 |
|
4. Ostali sektorji |
12.005 |
23.718 |
-11.713 |
12.590 |
25.860 |
-13.270 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.315 |
12.177 |
-4.863 |
7.786 |
13.109 |
-5.323 |
|
4.2. Dolgoročni |
4.690 |
11.540 |
-6.850 |
4.804 |
12.751 |
-7.947 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
7.200 |
6.958 |
242 |
7.692 |
7.295 |
397 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - maj 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - maj 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
5.2Stanje mednarodnih naložb
Tabela 5: Stanje mednarodnih naložb
|
v mio EUR |
Q4-2025 |
Q1-2026 |
|
||||
|
stanje |
transakcije |
cenovne spremembe |
tečajne spremembe |
ostale spremembe |
stanje |
stanje kot delež v BDP v % |
|
|
1. Imetja |
100.836 |
3.478 |
-965 |
206 |
-215 |
103.339 |
146,6 |
|
1.1 Neposredne naložbe |
17.125 |
770 |
0 |
6 |
-175 |
17.725 |
25,1 |
|
1.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
12.463 |
135 |
-462 |
124 |
-19 |
12.241 |
17,4 |
|
1.3 Dolžniški VP |
25.471 |
388 |
-232 |
7 |
2 |
25.636 |
36,4 |
|
1.4 Finančni derivativi |
2.291 |
-13 |
-252 |
0 |
0 |
2.025 |
2,9 |
|
1.5 Ostala imetja |
40.467 |
2.227 |
0 |
26 |
-23 |
42.697 |
60,6 |
|
1.6 Rezervna imetja |
3.019 |
-28 |
-20 |
44 |
0 |
3.015 |
4,3 |
|
2. Obveznosti |
90.574 |
3.877 |
188 |
58 |
-308 |
94.389 |
133,9 |
|
2.1 Neposredne naložbe |
29.320 |
945 |
-19 |
8 |
-318 |
29.937 |
42,5 |
|
2.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
4.876 |
-48 |
559 |
0 |
0 |
5.387 |
7,6 |
|
2.3 Dolžniški VP |
22.058 |
1.544 |
-309 |
21 |
-2 |
23.312 |
33,1 |
|
2.4 Finančni derivativi |
727 |
-32 |
-42 |
0 |
0 |
653 |
0,9 |
|
2.5 Ostale obveznosti |
33.592 |
1.468 |
0 |
29 |
11 |
35.100 |
49,8 |
|
3. Neto pozicija (1.-2.) |
10.262 |
-398 |
-1.154 |
147 |
93 |
8.951 |
12,7 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah stanja mednarodnih naložb , podrobneje tudi po državah.
Slika 14: Spremembe neto stanja mednarodnih naložb
Vir: Banka Slovenije.
Slika 15: Neto stanje mednarodnih naložb - razčlenitev po instrumentih
Vir: Banka Slovenije.
6Metodologija
6.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
6.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.
6.3Revizija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb za obdobje 2020 – 2025
V juniju 2026 je bila opravljena revizija obdobja 2020–2025, ki je skupno vplivala k povečanju presežka tekočega računa za 1 mrd EUR (od tega blagovna in storitvena menjava za 0,4 mrd EUR ter primarni in sekundarni dohodki za 0,6 mrd EUR), presežka kapitalskega računa za 0,3 mrd EUR ter presežka finančnega računa za 1,2 mrd EUR. Največjo spremembo je povzročila uskladitev imetij S.14 (prebivalstva) v tujini s statistiko finančnih računov v letu 2024 in 2025, kar je pomenilo 1,3 mrd EUR več imetij tega sektorja do tujine, ki so se porazdelila po različnih instrumentih (gotovina in vloge 0,8 mrd EUR, lastniški vrednostni papirji in ostali lastniški kapital skupno 0,2 mrd EUR, ostale naložbe 0,2 mrd EUR, kratkoročni komercialni krediti 0,1 mrd EUR).
Statistična napaka je v tem obdobju ostala na podobni ravni (povečanje le za 0,1 mrd EUR).
Neto pozicija stanja mednarodnih naložb se je spremenila le v letih 2024 in 2025, obakrat gre za višjo pozitivno neto pozicijo (0,3 mrd EUR in 1,4 mrd EUR posamično).
Tabela 6: Vpliv revizije na plačilno bilanco v mrd EUR
|
Plačilna bilanca (po reviziji) v mio EUR |
RAZLIKA (po reviziji - pred revizijo) v mio EUR |
||||||||
|
Tekoči račun |
Kapitalski račun |
Finančni račun |
Statistična napaka |
Tekoči račun |
Kapitalski račun |
Finančni račun |
Statistična napaka |
||
|
2020 |
3,4 |
-0,2 |
3,9 |
0,7 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
|
|
2021 |
1,8 |
0,2 |
2,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
0,0 |
|
|
2022 |
-0,5 |
-0,1 |
-1,5 |
-1,0 |
0,1 |
0,0 |
0,0 |
-0,1 |
|
|
2023 |
3,1 |
0,0 |
2,3 |
-0,8 |
0,1 |
0,0 |
0,0 |
-0,1 |
|
|
2024 |
3,5 |
0,0 |
2,8 |
-0,7 |
0,5 |
0,0 |
0,4 |
-0,1 |
|
|
2025 |
2,9 |
0,1 |
2,1 |
-0,9 |
0,4 |
0,3 |
0,8 |
0,1 |
|
Vir: Banka Slovenije
Tabela 7: Vpliv revizije na stanje mednarodnih naložb v mrd EUR
|
Stanje mednarodnih naložb (po reviziji) v mrd EUR |
RAZLIKA (po reviziji - pred revizijo) v mrd EUR |
||||||
|
Neto (1-2) |
Imetja (1) |
Obveznosti (2) |
Neto (1-2) |
Imetja (1) |
Obveznosti (2) |
||
|
2024 |
7,0 |
91,9 |
84,9 |
0,3 |
0,4 |
0,1 |
|
|
2025 |
10,3 |
100,8 |
90,6 |
1,4 |
1,6 |
0,2 |
|
Vir: Banka Slovenije