1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Junija 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 0,4 mrd EUR, kar je za 0,3 mrd EUR več kot junija 2025. K presežku je največ prispeval presežek v storitveni menjavi v višini 0,4 mrd EUR, dodatno pa tudi presežek v blagovni menjavi v višini 0,1 mrd EUR. Nasprotno so primarni in sekundarni dohodki skupaj izkazovali primanjkljaj v višini 0,2 mrd EUR, kar je zmanjšalo skupni presežek tekočega računa.
V prvih šestih mesecih leta 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 1,2 mrd EUR, kar je za 0,3 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2025. Na znižanje presežka tekočega računa je odločilno vplivalo poslabšanje salda blagovne menjave, ki se je iz rahlega presežka prevesilo v primanjkljaj v višini 0,3 mrd EUR.
V zadnjih dvanajstih mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,6 mrd EUR. Njegov glavni vir je bil presežek v storitveni menjavi, medtem ko sta k znižanju skupnega presežka največ prispevala primanjkljaj blagovne menjave in primanjkljaj sekundarnih dohodkov.
Blagovna menjava
Junija 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval presežek v višini 0,1 mrd EUR, kar predstavlja izboljšanje za 0,2 mrd EUR glede na junij 2025, ko je bil zabeležen primanjkljaj. Izvoz blaga se je medletno povečal za 16,1 %, uvoz pa za 9,4 %.
V prvih šestih mesecih leta 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v višini 0,3 mrd EUR, potem ko je v enakem obdobju leta 2025 beležil presežek v višini 51 mio EUR. Poslabšanje salda je bilo povezano s hitrejšo rastjo uvoza blaga, ki se je medletno povečal za 8,8 %, medtem ko je izvoz porasel za 7,2 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 98,8 %.
Blagovna menjava z EU, ki predstavlja približno tri četrtine celotnega izvoza in uvoza, je v prvih šestih mesecih 2026 izkazovala primanjkljaj v višini 0,4 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR manj kot v enakem obdobju 2025. Izvoz v države članice EU je v prvih šestih mesecih 2026 predstavljal 75,3 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 6,5 % oziroma 1,0 mrd EUR. Najbolj se je povečal izvoz v Italijo, na Hrvaško in Madžarsko, kar skupaj predstavlja 53,0 % celotnega izvoza. Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 75,9 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2025 povečal za 5,7 % oziroma 1,0 mrd EUR. Najbolj je izstopalo povečanje uvoza iz Nemčije in Hrvaške, kar predstavlja 44,6 % celotnega uvoza.
V blagovni menjavi z državami izven EU se je v prvih šestih mesecih 2026 glede na lansko primerjalno obdobje presežek z Rusko federacijo povečal za 0,2 mrd EUR, predvsem zaradi rasti izvoza.
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Junija 2026 je presežek storitvene menjave znašal 0,4 mrd EUR in je bil za 51 mio EUR višji kot junija 2025. Izvoz se je povečal za 11,6 %, uvoz pa za 10,8 %.
V prvih šestih mesecih leta 2026 je presežek storitvene menjave znašal 1,9 mrd EUR in ostal na ravni primerljivega obdobja leta 2025, saj se je povečal le za 51 mio EUR. Izvoz storitev se je medletno povečal za 6,5 %, uvoz pa za 8,1 %. K skupnemu presežku storitvene menjave so največ prispevale transportne storitve, katerih presežek je znašal 1,0 mrd EUR in bil medletno višji za 3,8 %. S presežkom v višini 0,3 mrd EUR so sledile storitve potovanj, pri katerih je bil presežek za 10,9 % nižji kot v enakem obdobju leta 2025. Presežek gradbenih storitev je znašal 0,2 mrd EUR in bil medletno nižji za 9,0 %.
V storitveni menjavi z EU, s katero poteka tudi okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza storitev, je bila v prvih šestih mesecih 2026 ustvarjena glavnina presežka (1,2 mrd EUR). Izvoz je bil medletno večji za 6,7 %, uvoz pa za 10,8 %. Hitrejša rast uvoza od izvoza storitev z EU se je odrazila v zmanjšanju presežka za 47 mio EUR.
Primarni in sekundarni dohodki
Junija 2026 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 66 mio EUR in se je glede na junij 2025 zmanjšal za 70 mio EUR. V prvih šestih mesecih 2026 je bil saldo primarnih dohodkov skoraj izravnan in se je glede na primerjalno obdobje 2025, ko je izkazoval primanjkljaj 20 mio EUR, izboljšal za 26 mio EUR, predvsem zaradi večjega zmanjšanja izdatkov kot pa prejemkov od kapitala.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je junija 2026 znašal 0,1 mrd EUR in se je glede na junij 2025 povečal za 66 mio EUR, predvsem zaradi povečanja izdatkov drugih sektorjev (predvsem drugih tekočih transferjev). V prvih šestih mesecih 2026 je primanjkljaj znašal 0,4 mrd EUR in je ostal na podobni ravni kot v enakem obdobju 2025, saj so se v podobnem znesku (za 0,3 mrd EUR) povečali tako prejemki kot izdatki.
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazoval presežek v višini 2,95 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se je to odrazilo v presežku v višini 0,49 mrd EUR, medtem ko je statistična napaka znašala –2,46 mrd EUR. Ta je predstavljala približno 2,0 % letnih bruto tokov tekočega računa ter nakazuje možnost precenjenega izvoza oziroma finančnih prilivov iz tujine ali pa še neevidentiranih finančnih odlivov v tujino in podcenjenega uvoza.
Junija 2026 je bil saldo kapitalskega računa skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval presežek 0,2 mrd EUR.
Na finančnem računu so v juniju izstopali neto odlivi transakcij z vrednostnimi papirji 0,5 mrd EUR. Pri tem je bilo za 0,3 mrd EUR znižanja obveznosti iz obveznic bančnega sektorja in 0,2 mrd EUR nakupov tujih obveznic. Med prilivi prevladujejo vloge v višini 0,4 mrd EUR, kjer je največji vpliv znižana pozitivna pozicija do Evrosistema, ki se pripiše centralni banki.
V zadnjih dvanajstih mesecih je največji odliv sredstev v tujino izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,8 mrd EUR. Med njimi so 59 % predstavljale transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, preostalih 41 % pa transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov. Sledili so odlivi v obliki posojil 0,9 mrd EUR, glavnino tega predstavljajo posojila bank do tujine.
Največji priliv sredstev je bil v obravnavanem obdobju ustvarjen z neto prilivi gotovine in vlog (1,5 mrd EUR) ter neposrednimi naložbami v višini 0,5 mrd EUR. Pri neposrednih naložbah je bilo zabeleženih 1,5 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji in 1,0 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini.
2.3Zunanji dolg
Ob koncu junija 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije dosegel 67,1 mrd EUR, kar pomeni povečanje za 4,1 mrd EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani. Njegova vrednost je predstavlja 95,2 % bruto domačega proizvoda za leto 2025 (izraženo v tekočih cenah). Hkrati so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 77,2 mrd EUR oziroma 109,5 % BDP. Zaradi vztrajnega preseganja imetij nad obveznostmi do tujine, prisotnega že od konca leta 2020, se je neto zunanji dolg Slovenije še dodatno znižal in ob koncu junija 2026 dosegel –10,1 mrd EUR, kar pomeni, da ima Slovenija do tujine neto upniški položaj. Največji neto dolžniški položaj ima država (20,5 mrd EUR), v manjši meri pa tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so ostali sektorji neto upniki tujine.
V primerjavi z junijem 2025 se je bruto zunanji dolg povečal za 6,6 %. Največji delež bruto obveznosti do tujine ima država, ki je v tem obdobju obveznosti še povečala za 1,7 mrd EUR, na skupno 27,1 mrd EUR, kar predstavlja 40,3 % vseh. Povečanje je bilo v največji meri posledica izdaje novih dolžniških vrednostnih papirjev, nekaj tudi dodatnih posojil. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,4 mrd EUR, kar je v celoti posledica povečanja gotovine in vlog, skupno pa so dosegle 13,8 mrd EUR oziroma nekaj več kot petino vseh. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel 20,4 mrd EUR obveznosti, kar je slaba tretjina vseh in za 1,1 mrd EUR več kot leto prej. Bruto dolg komercialnih bank je ostal skoraj nespremenjen pri 5,8 mrd EUR, kar predstavlja približno 8,7 % vseh. Med instrumenti še naprej prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (35,2 %) ter gotovina in vloge (20,6 %).
Bruto terjatve do tujine so konec junija 2026 znašale 77,2 mrd EUR, kar pomeni 5,2-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Komercialne banke so v tem obdobju terjatve do tujine povečale za 1,8 mrd EUR, na skupno 15,9 mrd EUR oziroma petino vseh terjatev. Dobro polovico povečanja so predstavljala dana posojila nerezidentom, slabo polovico pa nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel največ terjatev (33,2 mrd EUR oziroma 43 % vseh), kar je 2,2 mrd EUR več kot leto prej. Terjatve države so ostale skoraj nespremenjene pri 6,6 mrd EUR, medtem ko so se terjatve centralne banke nekoliko zmanjšale in dosegle 21,5 mrd EUR (približno tretjina vseh). Največji delež med instrumenti predstavljajo dolžniški vrednostni papirji (35,1 %) ter gotovina in vloge (31,8 %).
3Slike in tabele
3.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
|
predhodni podatki, 13. 08. 2026 |
|
|
|
|
|
|
tokovi v mio EUR |
|
|
|
januar - junij |
|
zadnjih 12 mesecev |
|
junij |
||
|
|
2025 |
2026 |
|
|
2025 |
2026 |
||
|
I. |
Tekoči račun |
1.444 |
1.175 |
|
2.631 |
|
87 |
369 |
|
1. |
Blago |
51 |
-287 |
|
-636 |
|
-78 |
148 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
21.233 |
22.764 |
43.668 |
3.490 |
4.051 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
21.182 |
23.051 |
44.305 |
3.569 |
3.903 |
||
|
2. |
Storitve |
1.820 |
1.871 |
|
4.304 |
|
384 |
435 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
6.052 |
6.446 |
14.088 |
1.184 |
1.322 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
4.232 |
4.574 |
9.784 |
801 |
887 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-20 |
6 |
|
-362 |
|
-137 |
-66 |
|
3.1. |
Prejemki |
1.936 |
1.838 |
3.350 |
351 |
330 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
1.956 |
1.832 |
3.712 |
488 |
396 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-407 |
-416 |
|
-675 |
|
-82 |
-148 |
|
4.1. |
Prejemki |
959 |
1.242 |
2.683 |
170 |
179 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
1.366 |
1.658 |
3.358 |
252 |
326 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
-169 |
23 |
|
318 |
|
-20 |
-2 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
-129 |
-150 |
-110 |
-17 |
-1 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-41 |
174 |
427 |
-3 |
-1 |
||
|
III. |
Finančni račun |
1.383 |
-253 |
|
485 |
|
-84 |
201 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-620 |
-383 |
|
-484 |
|
-86 |
23 |
|
1.1. |
Imetja |
541 |
599 |
1.101 |
24 |
-139 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.161 |
981 |
1.585 |
110 |
-161 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
320 |
-398 |
|
1.842 |
|
471 |
552 |
|
2.1. |
Imetja |
1.653 |
1.031 |
2.857 |
215 |
226 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.333 |
1.429 |
1.015 |
-256 |
-326 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
60 |
12 |
|
208 |
|
19 |
-7 |
|
4. |
Ostale naložbe |
1.405 |
502 |
|
-1.160 |
|
-535 |
-404 |
|
4.1. |
Imetja |
3.470 |
2.605 |
1.316 |
-29 |
-422 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
2.065 |
2.103 |
2.476 |
506 |
-19 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
218 |
14 |
|
80 |
|
46 |
38 |
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
107 |
-1.451 |
|
-2.464 |
-152 |
-166 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance.
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - junij |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||
|
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
|
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,2 |
2,5 |
2,5 |
2,7 |
2,1 |
2,5 |
1,8 |
1,8 |
1,6 |
1,4 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,0 |
1,2 |
1,2 |
1,1 |
1,0 |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
1,1 |
||
|
Transport |
32,2 |
30,1 |
29,6 |
29,8 |
29,0 |
26,6 |
21,8 |
20,5 |
19,8 |
19,0 |
||
|
Potovanja |
23,2 |
24,0 |
24,2 |
24,6 |
24,2 |
19,5 |
24,7 |
26,1 |
26,0 |
26,5 |
||
|
Gradbene storitve |
6,9 |
7,4 |
7,1 |
5,7 |
5,1 |
4,1 |
3,1 |
3,6 |
2,9 |
2,8 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
2,7 |
2,9 |
3,1 |
3,2 |
4,8 |
2,5 |
2,8 |
3,5 |
3,7 |
4,3 |
||
|
Finančne storitve |
0,9 |
1,0 |
1,1 |
0,9 |
0,8 |
1,1 |
0,8 |
0,4 |
1,0 |
0,8 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,3 |
1,4 |
1,4 |
1,2 |
1,5 |
3,7 |
3,5 |
3,9 |
3,9 |
3,8 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,8 |
8,7 |
9,1 |
9,4 |
9,0 |
9,9 |
9,5 |
9,1 |
10,2 |
9,7 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
19,9 |
19,8 |
19,6 |
20,5 |
21,2 |
26,4 |
27,9 |
26,6 |
27,0 |
28,1 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
2,8 |
3,2 |
2,4 |
3,5 |
3,3 |
1,3 |
1,1 |
0,8 |
0,6 |
0,5 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,2 |
4,9 |
4,8 |
4,7 |
5,2 |
12,1 |
13,0 |
11,5 |
11,6 |
12,4 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
11,9 |
11,7 |
12,5 |
12,2 |
12,8 |
13,1 |
13,8 |
14,3 |
14,8 |
15,2 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,8 |
0,9 |
1,1 |
0,8 |
1,1 |
1,6 |
1,6 |
1,7 |
1,3 |
1,3 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,0 |
1,2 |
1,5 |
1,4 |
1,1 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
||
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-junij |
zadnjih 12 mesecev |
junij |
junij |
|
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-620 |
-383 |
-484 |
-86 |
23 |
|
Imetja |
541 |
599 |
1.101 |
24 |
-139 |
|
Lastniški kapital |
204 |
133 |
550 |
28 |
11 |
|
Reinvestirani dobički |
146 |
72 |
218 |
24 |
31 |
|
Dolžniški instrumenti |
191 |
394 |
333 |
-28 |
-180 |
|
Obveznosti |
1.161 |
981 |
1.585 |
110 |
-161 |
|
Lastniški kapital |
431 |
84 |
491 |
38 |
-52 |
|
Reinvestirani dobički |
205 |
-36 |
169 |
34 |
-220 |
|
Dolžniški instrumenti |
524 |
933 |
925 |
38 |
111 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-620 |
-383 |
-484 |
-86 |
23 |
|
Domače v tujini |
368 |
483 |
973 |
86 |
119 |
|
Lastniški kapital |
204 |
133 |
550 |
28 |
11 |
|
Reinvestirani dobički |
146 |
72 |
218 |
24 |
31 |
|
Dolžniški instrumenti |
18 |
278 |
205 |
34 |
77 |
|
Tuje v Sloveniji |
988 |
866 |
1.457 |
171 |
96 |
|
Lastniški kapital |
431 |
84 |
491 |
38 |
-52 |
|
Reinvestirani dobički |
205 |
-36 |
169 |
34 |
-220 |
|
Dolžniški instrumenti |
352 |
818 |
797 |
99 |
368 |
Vir: Banka Slovenije.
3.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
junij 2025 |
junij 2026 |
||||
|
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
62.996 |
73.407 |
-10.411 |
67.132 |
77.187 |
-10.056 |
|
|
1. Državni sektor |
25.407 |
6.690 |
18.717 |
27.068 |
6.596 |
20.472 |
|
1.1. Kratkoročni |
3.143 |
4.423 |
-1.280 |
3.128 |
4.364 |
-1.236 |
|
1.2. Dolgoročni |
22.265 |
2.267 |
19.997 |
23.940 |
2.231 |
21.708 |
|
2. Centralna banka |
12.492 |
21.659 |
-9.167 |
13.847 |
21.524 |
-7.676 |
|
2.1. Kratkoročni |
11.576 |
14.262 |
-2.686 |
12.917 |
13.728 |
-811 |
|
2.2. Dolgoročni |
916 |
7.397 |
-6.481 |
930 |
7.795 |
-6.865 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.857 |
14.091 |
-8.234 |
5.836 |
15.878 |
-10.042 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.245 |
1.805 |
-559 |
1.189 |
2.128 |
-939 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.611 |
12.286 |
-7.675 |
4.647 |
13.750 |
-9.103 |
|
4. Ostali sektorji |
12.005 |
24.055 |
-12.049 |
12.544 |
26.054 |
-13.510 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.281 |
12.478 |
-5.197 |
7.764 |
13.186 |
-5.422 |
|
4.2. Dolgoročni |
4.724 |
11.576 |
-6.852 |
4.780 |
12.868 |
-8.088 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
7.234 |
6.912 |
322 |
7.836 |
7.135 |
701 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - junij 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - junij 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
4Metodologija
4.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
4.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički).