1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Junija 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,1 mrd EUR primanjkljaja, medtem ko je junija 2024 izkazoval presežek v znesku 0,2 mrd EUR. Primanjkljaj je bil predvsem posledica izrazito negativnega salda blagovne menjave v znesku 0,3 mrd EUR ter primarnih in sekundarnih dohodkov v skupnem znesku 0,2 mrd EUR, medtem ko je bil saldo storitvene menjave pozitiven z 0,3 mrd EUR.
V prvih šestih mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,6 mrd EUR, kar je za 0,7 mrd EUR manj kot v enakem obdobju 2024. Na poslabšanje salda tekočega računa je najbolj vplivalo poslabšanje saldov blagovne menjave in sekundarnih dohodkov.
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,4 mrd EUR, k čemur je ponovno največ prispeval presežek v storitveni menjavi.
Blagovna menjava
Junija 2025 je primanjkljaj blagovne menjave znašal 0,3 mrd EUR (kar je največ po avgustu leta 2022), medtem ko je bil saldo blagovne menjave junija 2024 skoraj izravnan (samo 6 mio EUR presežka). Povečanje primanjkljaja glede na junij 2024 je predvsem posledica povečanega uvoza za 6,8 %, medtem ko se je izvoz zmanjšal za 0,8 %.
V prvih šestih mesecih 2025 je saldo blagovne menjave izkazoval prav tako primanjkljaj v znesku 0,4 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju 2024 izkazoval še presežek v vrednosti 0,1 mrd EUR. Medletno se je izvoz blaga povečal za 0,6 %, uvoz pa za kar 3,2 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 98,0 %. V okviru kategorije izdelkov se je zmanjšal predvsem presežek v kategoriji Stroji in transportne naprave (iz 0,9 mrd EUR na 0,3 mrd EUR).
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih šestih mesecih 2025 izkazoval primanjkljaj v znesku 1,0 mrd EUR, kar je za 0,7 mrd EUR več kot je znašal primanjkljaj v enakem obdobju 2024. Izvoz v države članice EU je v šestih mesecih 2025 predstavljal 75,4 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 0,2 % oz. 34 mio EUR. Izstopalo je zmanjšanje izvoza v Francijo (za 182 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 78,5 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 4,4 % oz. 0,7 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije (za 476 mio EUR), ki mu je sledil uvoz iz Hrvaške (za 254 mio EUR). Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Junija 2025 je presežek storitev znašal 0,3 mrd EUR, enako kot v povprečju zadnjih 12 mesecev in je bil za 37 mio EUR višji kot junija 2024. Izvoz se je povečal za 8,4%, uvoz pa za 6,5 %.
V prvih šestih mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 1,6 mrd EUR, kar je bilo za 51 mio EUR manj kot v enakem obdobju 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 5,7 %, uvoz pa za 9,3 %. Največ so k skupnem presežku prispevale transportne storitve, pri katerih je v prvih šestih mesecih 2025 presežek znašal 0,9 mrd EUR in je ostal na podobni ravni kot v 2024. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,3 mrd EUR) so dosegle storitve potovanj, temu pa je sledil saldo gradbenih storitev (0,2 mrd EUR).
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza, kar je tudi v prvih šestih mesecih 2025 ustvarilo glavnino presežka (1,1 mrd EUR). Izvoz je bil medletno večji za 3,0 %, uvoz pa za 9,0 %. Hitrejša rast uvoza od izvoza storitev z EU se je odrazila tudi v zmanjšanju presežka (za 0,1 mrd EUR).
Primarni in sekundarni dohodki
Junija 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 0,1 mrd EUR, izrazito višji kot v preteklih mesecih letošnjega leta (predvsem zaradi večjih izdatkov dohodkov iz kapitala), medtem ko je junija 2024 izkazoval rahel presežek v znesku 14 mio EUR. Tudi v prvih šestih mesecih 2025 je primanjkljaj znašal 0,1 mrd EUR in se je glede na enako obdobje 2024 zmanjšal za 0,2 mrd EUR (zaradi zmanjšanih izdatkov dohodkov od kapitala; največ iz obresti).
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je junija 2025 znašal 0,1 mrd EUR, enako kot junija predhodno leto. V prvih šestih mesecih 2025 je primanjkljaj znašal 0,4 mrd EUR in je bil za 0,3 mrd EUR višji kot v letu 2024 (predvsem zaradi zmanjšanih prejemkov državnega sektorja; največ v okviru mednarodnega sodelovanja z institucijami EU brez ECB).
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,2 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 2,0 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka je v tem obdobju zanemarljiva (le -0,2 mrd EUR).
Kapitalski račun v letu 2025 beleži povprečno 37,5 mio EUR mesečnega primanjkljaja, saldo finančnega računa pa se je v primanjkljaj prevesil le v februarju in juniju. V šestih mesecih 2025 finančni račun tako dosega 0,7 mrd EUR presežka, kar je 0,4 mrd EUR manj kot v enakem obdobju lani. Ta mesec izstopa 0,5 mrd EUR prilivov gotovine in vlog, večinoma gre za znižanje pozicije centralne banke do Evrosistema. Neto odliv je bil izrazitejši pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje (0,4 mrd EUR), večino teh transakcij so opravile banke.
Največ neto prilivov v državo v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v obliki gotovine in vlog (0,8 mrd EUR) ter neposrednih naložb (0,7 mrd EUR). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže 0,6 mrd EUR povečanih domačih naložb v tujini in 1,3 mrd EUR povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih dvanajstih mesecih predstavljajo transakcije z vrednostnimi papirji (2,5 mrd EUR). Imetja tujih vrednostnih papirjev so se s transakcijami povečala za 3,7 mrd EUR. Večinoma gre za nakupe tujih obveznic, le slabo petino transakcij pa predstavljajo nakupi lastniških vrednostnih papirjev. Obveznosti iz domačih vrednostnih papirjev do tujih imetnikov so se povečale za 1,2 mrd EUR, skoraj povsem pojasnjeno z državnimi obveznicami. S posojili je v zadnjih dvanajstih mesecih v tujino odteklo 0,7 mrd EUR, pri tem se je država neto zadolžila za 0,6 mrd EUR, razdolžili pa so se predvsem ostali finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (0,7 mrd EUR), banke (0,4 mrd EUR) in nefinančne družbe (0,2 mrd EUR).
2.3Zunanji dolg
Junija 2025 je bruto zunanji dolg znašal 63,0 mrd EUR, s čimer je bil za 3,0 mrd EUR višji kot pred letom dni. V primerjavi z doseženim BDP leta 2024 (izražen v tekočih cenah) je bila tako raven bruto dolga za 5,9 % nižja. V enakem obdobju so za 5,1 mrd EUR narasla tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so znašala 72,7 mrd EUR. Z višjo vrednostjo imetij nad obveznostmi do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je junija 2025 znašal -9,7 mrd EUR kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Junija 2025 je bila do tujine neto zadolžena država (18,8 mrd EUR) ter v manjši meri tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Raven bruto zunanjega dolga je bila junija 2025 za 5,1 % višja kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,3 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 2,2 mrd EUR na 25,4 mrd EUR. Obveznosti centralne banke in komercialnih bank so skupaj narasle za 1,2 mrd EUR in so dosegle 12,5 mrd EUR (slaba petina vseh) oz. 5,9 mrd EUR (slaba desetina vseh). Vrednost dolga nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,6 % celotnega dolga in je glede na leto prej ohranila podobno raven. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,7 %) in gotovina in vloge (19,8 %).
Bruto terjatve do tujine so junija 2025 znašale 72,7 mrd EUR, kar je 7,6 % več kot pred enim letom. V tem obdobju so vsi sektorji razen države, svoje terjatve do tujine povečali, od tega najbolj nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (za 2,6 mrd EUR), ki ima tudi sicer najvišjo vrednost terjatev (30,4 mrd EUR oz. 41,8 % vseh). Za 2,1 mrd EUR na 14,1 mrd EUR (slaba petina vseh) so terjatve povečale tudi komercialne banke pretežno z nakupi tujih vrednostnih papirjev, ki so prav tako v veliki meri vzrok 0,8 mrd EUR povečanja terjatev centralne banke. Država je vrednost terjatev glede na junij 2024 ohranila na podobni ravni (6,6 mrd EUR, le 0,3 mrd EUR manj), kar predstavlja slabo desetino vseh terjatev. Med finančnimi instrumenti imetij prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (33,9 %) ter gotovina in vloge (33,3 %).
3Slike in tabele
3.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
tokovi v mio EUR |
predhodni podatki, 13. 08. 2025 |
|
|
|
|
|
|
|
|
januar - junij |
zadnjih 12 mesecev |
junij |
||||||
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
1.271,0 |
585,9 |
2.376,8 |
212,0 |
-143,6 |
||
|
1. |
Blago |
115,0 |
-439,6 |
-153,5 |
6,3 |
-257,7 |
||
|
1.1. |
Izvoz blaga |
21.135,9 |
21.255,7 |
42.257,0 |
3.478,3 |
3.450,5 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
21.021,0 |
21.695,3 |
42.410,5 |
3.472,0 |
3.708,2 |
||
|
2. |
Storitve |
1.659,0 |
1.608,1 |
3.678,2 |
273,4 |
310,5 |
||
|
2.1. |
Izvoz storitev |
5.617,2 |
5.935,6 |
12.839,1 |
1.054,3 |
1.142,4 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
3.958,2 |
4.327,5 |
9.161,0 |
780,9 |
831,9 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-340,3 |
-144,4 |
-563,6 |
13,8 |
-113,1 |
||
|
3.1. |
Prejemki |
1.727,8 |
1.696,0 |
3.302,5 |
393,2 |
281,1 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
2.068,2 |
1.840,3 |
3.866,1 |
379,4 |
394,2 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-162,7 |
-438,3 |
-584,3 |
-81,5 |
-83,3 |
||
|
4.1. |
Prejemki |
1.031,0 |
854,3 |
1.809,9 |
135,9 |
150,2 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
1.193,7 |
1.292,6 |
2.394,2 |
217,4 |
233,5 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
-0,5 |
-224,7 |
-198,1 |
3,6 |
-31,7 |
||
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
14,9 |
-103,8 |
-117,4 |
18,9 |
-11,5 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-15,4 |
-120,9 |
-80,7 |
-15,3 |
-20,2 |
||
|
III. |
Finančni račun |
1.118,4 |
716,8 |
2.009,9 |
272,8 |
-282,2 |
||
|
1. |
Neposredne naložbe |
-210,2 |
-578,3 |
-736,1 |
-25,5 |
-49,1 |
||
|
1.1. |
Imetja |
839,4 |
437,6 |
952,6 |
107,4 |
19,5 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.049,6 |
1.015,9 |
1.688,6 |
132,9 |
68,5 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
1.304,4 |
261,1 |
2.521,4 |
77,6 |
455,4 |
||
|
2.1. |
Imetja |
2.578,8 |
1.593,0 |
3.712,3 |
110,8 |
199,7 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.274,4 |
1.331,9 |
1.190,9 |
33,2 |
-255,8 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-151,0 |
-0,8 |
-17,1 |
-13,9 |
-1,0 |
||
|
4. |
Ostale naložbe |
-97,6 |
817,1 |
-31,9 |
217,0 |
-733,7 |
||
|
4.1. |
Imetja |
488,8 |
2.853,6 |
1.012,0 |
327,3 |
-235,8 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
586,5 |
2.036,5 |
1.043,9 |
110,3 |
497,9 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
272,9 |
217,7 |
273,6 |
17,6 |
46,1 |
||
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-152,0 |
355,7 |
-168,9 |
57,2 |
-106,9 |
||
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1)
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - junij |
||||||||||||||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||||||||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|||||||||||||||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,9 |
2,2 |
2,5 |
2,5 |
2,8 |
2,2 |
2,5 |
1,8 |
1,9 |
1,6 |
||||||||||||||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,5 |
1,0 |
1,2 |
1,2 |
1,1 |
1,3 |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,2 |
||||||||||||||
|
Transport |
35,7 |
32,2 |
30,1 |
29,7 |
29,9 |
26,5 |
26,6 |
21,8 |
20,6 |
19,8 |
||||||||||||||
|
Potovanja |
12,2 |
23,2 |
24,0 |
23,9 |
23,7 |
11,7 |
19,5 |
24,7 |
26,3 |
26,0 |
||||||||||||||
|
Gradbene storitve |
10,0 |
6,9 |
7,4 |
7,1 |
5,7 |
4,8 |
4,1 |
3,1 |
3,6 |
2,9 |
||||||||||||||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
3,1 |
2,7 |
2,9 |
3,1 |
3,3 |
2,8 |
2,5 |
2,8 |
3,5 |
3,6 |
||||||||||||||
|
Finančne storitve |
1,2 |
0,9 |
1,0 |
1,0 |
1,0 |
2,1 |
1,1 |
0,8 |
0,4 |
0,9 |
||||||||||||||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,2 |
1,3 |
1,4 |
1,4 |
1,2 |
4,8 |
3,7 |
3,5 |
3,9 |
3,9 |
||||||||||||||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,8 |
8,8 |
8,7 |
9,1 |
9,5 |
11,4 |
9,9 |
9,5 |
9,2 |
10,2 |
||||||||||||||
|
Ostale poslovne storitve |
22,1 |
19,9 |
19,8 |
19,7 |
20,9 |
28,9 |
26,4 |
27,9 |
26,2 |
27,0 |
||||||||||||||
|
Storitve raziskav in razvoja |
3,1 |
2,8 |
3,2 |
2,4 |
3,6 |
1,5 |
1,3 |
1,1 |
0,8 |
0,6 |
||||||||||||||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
6,1 |
5,2 |
4,9 |
4,8 |
4,8 |
13,2 |
12,1 |
13,0 |
11,6 |
11,6 |
||||||||||||||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
12,9 |
11,9 |
11,7 |
12,5 |
12,6 |
14,2 |
13,1 |
13,8 |
13,8 |
14,8 |
||||||||||||||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
1,2 |
0,8 |
0,9 |
1,1 |
0,8 |
2,0 |
1,6 |
1,6 |
1,8 |
1,4 |
||||||||||||||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,4 |
1,0 |
1,2 |
1,5 |
1,5 |
||||||||||||||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|||||||||||||
Vir: Banka Slovenije
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-junij |
zadnjih 12 mesecev |
junij |
junij |
|
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-210,2 |
-578,3 |
-736,1 |
-25,5 |
-49,1 |
|
Imetja |
839,4 |
437,6 |
952,6 |
107,4 |
19,5 |
|
Lastniški kapital |
123,0 |
183,3 |
298,5 |
47,8 |
19,8 |
|
Reinvestirani dobički |
152,6 |
60,7 |
213,2 |
25,4 |
30,9 |
|
Dolžniški instrumenti |
563,8 |
193,6 |
440,8 |
34,1 |
-31,3 |
|
Obveznosti |
1.049,6 |
1.015,9 |
1.688,6 |
132,9 |
68,5 |
|
Lastniški kapital |
413,4 |
326,9 |
896,1 |
67,7 |
17,1 |
|
Reinvestirani dobički |
203,3 |
180,2 |
383,6 |
33,9 |
21,8 |
|
Dolžniški instrumenti |
432,9 |
508,8 |
408,9 |
31,3 |
29,6 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-210,2 |
-578,3 |
-736,1 |
-25,5 |
-49,1 |
|
Domače v tujini |
525,2 |
266,9 |
588,6 |
38,9 |
91,3 |
|
Lastniški kapital |
123,0 |
183,3 |
298,5 |
47,8 |
19,8 |
|
Reinvestirani dobički |
152,6 |
60,7 |
213,2 |
25,4 |
30,9 |
|
Dolžniški instrumenti |
249,6 |
22,9 |
76,9 |
-34,4 |
40,6 |
|
Tuje v Sloveniji |
735,4 |
845,2 |
1.324,7 |
64,4 |
140,4 |
|
Lastniški kapital |
413,4 |
326,9 |
896,1 |
67,7 |
17,1 |
|
Reinvestirani dobički |
203,3 |
180,2 |
383,6 |
33,9 |
21,8 |
|
Dolžniški instrumenti |
118,7 |
338,1 |
45,0 |
-37,2 |
101,5 |
Vir: Banka Slovenije
3.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
junij 2024 |
junij 2025 |
|||||
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
|
v mio EUR |
59.958 |
67.525 |
-7.568 |
62.991 |
72.657 |
-9.666 |
|
1. Državni sektor |
23.186 |
6.875 |
16.311 |
25.396 |
6.554 |
18.842 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.406 |
4.628 |
-2.222 |
3.132 |
4.298 |
-1.166 |
|
1.2. Dolgoročni |
20.781 |
2.247 |
18.534 |
22.264 |
2.256 |
20.008 |
|
2. Centralna banka |
11.402 |
20.835 |
-9.433 |
12.492 |
21.659 |
-9.167 |
|
2.1. Kratkoročni |
10.440 |
14.124 |
-3.684 |
11.576 |
14.262 |
-2.686 |
|
2.2. Dolgoročni |
962 |
6.711 |
-5.749 |
916 |
7.397 |
-6.481 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.784 |
12.037 |
-6.253 |
5.857 |
14.091 |
-8.234 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.120 |
1.715 |
-595 |
1.245 |
1.805 |
-559 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.664 |
10.323 |
-5.658 |
4.611 |
12.286 |
-7.675 |
|
4. Ostali sektorji |
12.828 |
21.319 |
-8.491 |
12.011 |
23.433 |
-11.422 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.626 |
11.195 |
-3.569 |
7.333 |
12.049 |
-4.716 |
|
4.2. Dolgoročni |
5.202 |
10.124 |
-4.922 |
4.677 |
11.383 |
-6.706 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
6.757 |
6.459 |
298 |
7.236 |
6.920 |
315 |
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - junij 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - junij 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije
4Metodologija
4.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
4.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2024 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.