1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Julija 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,5 mrd EUR presežka, kar je za 34 mio EUR več kot julija 2025. Saldo blagovne menjave je k presežku prispeval 0,2 mrd EUR, saldo storitvene menjave pa 0,5 mrd EUR. Primarni in sekundarni dohodki so skupni presežek znižali. Primarni dohodki so izkazovali 99 mio EUR, sekundarni dohodki pa 83 mio EUR primanjkljaja.
V prvih sedmih mesecih 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 1,7 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2025. Razlog za poslabšanje salda tekočega računa je poslabšanje salda blagovne menjave.
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,7 mrd EUR. Presežek je bil ustvarjen le v storitveni menjavi, medtem ko je bil v blagovni menjavi, primarnih in sekundarnih dohodkih zabeležen primanjkljaj.
Blagovna menjava
Julija 2026 je presežek v blagovni menjavi znašal 0,2 mrd EUR in je bil v primerjavi z julijem 2025 večji za 51 mio EUR. Po več mesecih primanjkljaja je bil julij drugi mesec zapored s presežkom v trgovinski bilanci. V primerjavi z julijem 2025 se je izvoz blaga povečal za 7,1 %, uvoz blaga pa za 6,0 %.
V prvih sedmih mesecih 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v znesku 0,1 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2025 izkazoval presežek v znesku 0,2 mrd EUR. V tem obdobju se je izvoz blaga povečal za 7,4 %, uvoz blaga pa za 8,5 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 99,8 %.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih sedmih mesecih leta 2026 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,3 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR manjši kot v prvih sedmih mesecih leta 2025. Izvoz v države članice EU je predstavljal 75,2 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s prvimi sedmimi meseci leta 2025 povečal za 1,3 mrd EUR oz. za 6,9 %. Najbolj se je povečal izvoz na Madžarsko (230 mio EUR), v Italijo (225 mio EUR) in na Hrvaško (194 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 76,2 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje leta 2025 povečal za 1,2 mrd EUR oz. 6,0 %. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije (333 mio EUR), Hrvaške ( 165 mio EUR) in iz Nizozemske (133 mio EUR).
V blagovni menjavi z državami izven EU se je v prvih sedmih mesecih 2026 glede na enako obdobje leta 2025 izvoz najbolj povečal v Rusko federacijo (206 mio EUR), na uvozni strani pa je izstopalo povečanje uvoza iz Kitajske (327 mio EUR).
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
V juliju 2026 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,5 mrd EUR in je bil za 40 mio EUR manjši kot 2025. Izvoz storitev se je povečal za 0,9 %, uvoz storitev pa za 6,3 %.
V prvih sedmih mesecih 2026 je presežek storitvene menjave znašal 2,3 mrd EUR in ostal na ravni, doseženi v enakem obdobju leta 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 5,6 %, uvoz pa za 8,3 %.
K skupnem presežku so ponovno največ prispevale transportne storitve, kjer je v prvih sedmih mesecih 2026 presežek znašal 1,2 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 se je presežek povečal za 25 mio EUR. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,6 mrd EUR) so dosegle storitve potovanj.
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine vseh tokov izvoza in uvoza. Presežek z državami EU je v prvih sedmih mesecih znašal 1,5 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR manjši kot v prvih sedmih mesecih leta 2025. Z EU je bilo opravljenih 74,2 % vseh bruto storitvenih tokov in ustvarjenega 66,0 % presežka celotne storitvene menjave s tujino. Izvoz je bil medletno večji za 4,9 %, uvoz pa za 9,6 %.
Primarni in sekundarni dohodki
Primanjkljaj primarnih dohodkov je v juliju 2026 znašal 99 mio EUR in bil za 56 mio EUR manjši kot v juliju leta 2025. Tudi v prvih sedmih mesecih 2026 se je primanjkljaj zmanjšal. Znašal je 92 mio EUR in bil v primerjavi s prvimi sedmimi meseci 2025 manjši za 83 mio EUR. Na zmanjšanje primanjkljaja so imeli vpliv predvsem manjši izdatki iz naslova dohodkov od kapitala.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v juliju 2026 znašal 83 mio EUR in bil za 34 mio EUR večji kot v juliju leta 2025. Sektor država je izkazoval primanjkljaj v znesku 55 mio EUR, ostali sektorji pa so k skupnem primanjkljaju prispevali 28 mio EUR. V prvih sedmih mesecih 2026 je primanjkljaj sekundarnih dohodkov znašal 0,5 mrd EUR in bil za 52 mio EUR večji kot v enakem obdobju leta 2025.
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazoval presežek v višini 2,94 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se je to odrazilo v presežku v višini 0,54 mrd EUR, medtem ko je statistična napaka znašala –2,40 mrd EUR. Ta je predstavljala približno 1,9 % letnih bruto tokov tekočega računa ter nakazuje možnost precenjenega izvoza oziroma finančnih prilivov iz tujine ali pa še neevidentiranih finančnih odlivov v tujino in podcenjenega uvoza.
Julija 2026 sta bila kapitalski in finančni računa skoraj izravnana, s skromnim skupnim presežkov v višini 57 mio EUR.
Na finančnem računu so se v juliju 2026 neto odlivi transakcij z vrednostnimi papirji 0,4 mrd EUR skoraj uravnotežili s prilivi iz gotovine in vlog. Pri vrednostnih papirjih gre predvsem za neto nakupe dolžniških vrednostnih papirjev 0,5 mrd EUR, pri tem so največ neto nakupov opravile banke (0,2 mrd EUR) in država (0,1 mrd EUR), nefinančne družbe pa so neto zmanjševale tovrstne naložbe (0,1 mrd EUR).
V zadnjih dvanajstih mesecih je največji odliv sredstev v tujino izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,7 mrd EUR. Med njimi so 53 % predstavljale transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji, preostalih 47 % pa transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov. Sledili so odlivi v obliki posojil 1,1 mrd EUR, glavnino tega predstavljajo posojila bank do tujine.
Največji priliv sredstev je bil v obravnavanem obdobju ustvarjen z neto prilivi gotovine in vlog (1,5 mrd EUR), komercialnimi krediti 0,4 mrd EUR ter neposrednimi naložbami v višini 0,3 mrd EUR. Pri neposrednih naložbah je bilo zabeleženih 1,1 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji in 0,8 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini.
3Zunanji dolg
Ob koncu julija 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 66,9 mrd EUR, kar pomeni povečanje za 3,8 mrd EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani. Njegova vrednost je predstavlja 94,0 % bruto domačega proizvoda za leto 2025 (izraženo v tekočih cenah). Hkrati so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 76,7 mrd EUR oziroma 107,8 % BDP. Zaradi vztrajnega preseganja imetij nad obveznostmi do tujine, prisotnega že od konca leta 2020, se je neto zunanji dolg Slovenije še dodatno znižal in ob koncu julija 2026 dosegel –9,8 mrd EUR, kar pomeni, da ima Slovenija do tujine neto upniški položaj. Največji neto dolžniški položaj ima država (20,1 mrd EUR), v manjši meri pa tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so ostali sektorji neto upniki tujine.
V primerjavi z julijem 2025 se je bruto zunanji dolg povečal za 6,0 %. Največji delež bruto obveznosti do tujine ima država, ki je v tem obdobju obveznosti še povečala za 1,2 mrd EUR, na skupno 26,8 mrd EUR, kar predstavlja 40,1 % vseh. Povečanje je bilo v največji meri posledica izdaje novih dolžniških vrednostnih papirjev, nekaj tudi dodatnih posojil. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,5 mrd EUR, večinoma do ECB, in so posledica razlike med dejansko količino izdane gotovine in količino gotovine, določene s kapitalskim ključem (zajeto v tehnični postavki), skupno pa so dosegle 14,1 mrd EUR oziroma nekaj več kot petino vseh. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel 20,3 mrd EUR obveznosti, kar je slaba tretjina vseh in za 1,0 mrd EUR več kot leto prej. Bruto dolg komercialnih bank je ostal skoraj nespremenjen pri 5,7 mrd EUR, kar predstavlja približno 8,5 % vseh. Med instrumenti še naprej prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,8 %) ter gotovina in vloge (20,9 %).
Bruto terjatve do tujine so konec julija 2026 znašale 76,7 mrd EUR, kar pomeni 4,6-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Komercialne banke so v tem obdobju terjatve do tujine povečale za 1,5 mrd EUR, na skupno 15,8 mrd EUR oziroma petino vseh terjatev. Dobro polovico povečanja so predstavljala dana posojila nerezidentom, slabo polovico pa nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel največ terjatev (32,9 mrd EUR oziroma 42,9 % vseh), kar je 2,1 mrd EUR več kot leto prej. Terjatve države so ostale skoraj nespremenjene pri 6,7 mrd EUR, medtem ko so se terjatve centralne banke nekoliko zmanjšale in dosegle 21,3 mrd EUR (približno tretjina vseh). Največji delež med instrumenti predstavljajo dolžniški vrednostni papirji (35,4 %) ter gotovina in vloge (31,6 %).
4Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da poleg dolžniških vključuje tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Imetja so bila konec drugega četrtletja 2026 za 3,1 mrd EUR višja, obveznosti pa za 1,6 mrd EUR glede na konec prvega četrtletja. Neto stanje mednarodnih naložb (imetja – obveznosti) je konec junija 2026 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine v višini 10,5 mrd EUR, kar pomeni povečanje za 1,5 mrd EUR glede prejšnje četrtletje (Q1).
Izboljšanje neto pozicije do tujine v drugem četrtletju 2026 je bila predvsem posledica vrednotenj naložb v vrednostne papirje v obliki cenovnih sprememb (1,3 mrd EUR), transakcij finančnega računa plačilne bilance (0,2 mrd EUR) ter tečajnih sprememb (0,1 mrd EUR). Ostale spremembe so delovale v nasprotni smeri ter poslabšale neto pozicijo za 0,1 mrd EUR.
Konec drugega četrtletja 2026 so med posameznimi instrumenti negativno neto pozicijo do tujine izkazovale le neposredne naložbe, ki so znašale −12,2 mrd EUR in so ostale na ravni predhodnega četrtletja. Največjo pozitivno neto pozicijo do tujine so ob koncu junija 2026 dosegle naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki so znašale 8,5 mrd EUR. V primerjavi s predhodnim četrtletjem so se povečale za 1,6 mrd EUR, kar je bilo v največji meri posledica pozitivnih prevrednotenj lastniških vrednostnih papirjev investicijskih skladov (razen skladov denarnega trga) na strani imetij. Po obsegu so sledile ostale naložbe z neto pozicijo 7,1 mrd EUR, kar je za 0,5 mrd EUR manj kot v predhodnem četrtletju. K zmanjšanju neto pozicije je največ prispevala centralna banka z izdajanjem gotovine (zajeto v tehnični postavki in je posledica razlike med dejansko količino izdane gotovine in količino gotovine, določene s kapitalskim ključem, kar se odrazi kot povečanje obveznosti do ECB). Mednarodne denarne rezerve so konec junija 2026 dosegle 3,1 mrd EUR in bile za 0,1 mrd EUR višje kot ob koncu prvega četrtletja. Rast je bila v največji meri posledica povečanja drugih rezervnih imetij, predvsem vrednostnih papirjev. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so konec drugega četrtletja 2026 znašale 2,7 mrd EUR, kar je za 0,4 mrd EUR več kot ob koncu prvega četrtletja. K povečanju neto pozicije je največ prispevala rast imetij komercialnih bank iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (0,3 mrd EUR). Neto pozicija finančnih derivativov je konec drugega četrtletja 2026 dosegla 1,3 mrd EUR, kar je primerljivo z ravnjo ob koncu predhodnega četrtletja.
5Slike in tabele
5.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
|
predhodni podatki, 14. 09. 2026 |
|
|
|
|
|
|
tokovi v mio EUR |
|
januar - julij |
|
zadnjih 12 mesecev |
julij |
|||||
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
1.913 |
1.665 |
|
2.652 |
|
469 |
503 |
|
1. |
Blago |
208 |
-67 |
|
-574 |
|
158 |
209 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
25.007 |
26.852 |
43.982 |
3.774 |
4.041 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
24.799 |
26.919 |
44.556 |
3.617 |
3.832 |
||
|
2. |
Storitve |
2.335 |
2.331 |
|
4.249 |
|
515 |
475 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
7.394 |
7.809 |
14.110 |
1.341 |
1.354 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
5.059 |
5.478 |
9.861 |
827 |
879 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-175 |
-92 |
|
-305 |
|
-155 |
-99 |
|
3.1. |
Prejemki |
2.150 |
2.101 |
3.399 |
214 |
248 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
2.325 |
2.193 |
3.704 |
369 |
346 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-455 |
-507 |
|
-717 |
|
-48 |
-83 |
|
4.1. |
Prejemki |
1.163 |
1.402 |
2.639 |
204 |
167 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
1.618 |
1.909 |
3.357 |
252 |
250 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
-152 |
8 |
|
285 |
|
17 |
18 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
-128 |
-174 |
-133 |
1 |
-14 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-24 |
181 |
418 |
17 |
31 |
||
|
III. |
Finančni račun |
1.408 |
-171 |
|
542 |
|
25 |
40 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-678 |
-246 |
|
-290 |
|
-58 |
23 |
|
1.1. |
Imetja |
829 |
715 |
928 |
289 |
71 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.508 |
961 |
1.218 |
347 |
48 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
903 |
57 |
|
1.714 |
|
583 |
415 |
|
2.1. |
Imetja |
2.096 |
1.511 |
2.893 |
444 |
440 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.194 |
1.454 |
1.179 |
-139 |
25 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
92 |
2 |
|
167 |
|
31 |
-9 |
|
4. |
Ostale naložbe |
819 |
-7 |
|
-1.083 |
|
-586 |
-397 |
|
4.1. |
Imetja |
2.985 |
2.151 |
1.347 |
-485 |
-484 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
2.166 |
2.158 |
|
2.430 |
|
101 |
-87 |
|
5. |
Rezervna imetja |
273 |
22 |
|
33 |
|
55 |
8 |
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-354 |
-1.844 |
|
-2.395 |
|
-461 |
-481 |
Vir: Banka Slovenije.
Podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - julij |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,1 |
2,5 |
2,4 |
2,6 |
2,1 |
2,3 |
1,7 |
1,8 |
1,6 |
1,4 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,0 |
1,1 |
1,1 |
1,1 |
1,0 |
1,0 |
1,3 |
1,2 |
1,1 |
1,1 |
||
|
Transport |
31,5 |
29,0 |
29,0 |
28,7 |
28,4 |
25,4 |
20,5 |
19,9 |
19,2 |
19,0 |
||
|
Potovanja |
25,5 |
26,8 |
26,7 |
27,2 |
26,7 |
23,4 |
28,7 |
29,4 |
27,5 |
27,6 |
||
|
Gradbene storitve |
6,7 |
7,2 |
6,7 |
5,5 |
5,0 |
3,8 |
3,0 |
3,4 |
2,9 |
2,7 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
2,6 |
2,6 |
2,8 |
3,7 |
4,5 |
2,6 |
2,7 |
3,0 |
4,2 |
4,0 |
||
|
Finančne storitve |
0,9 |
1,0 |
1,0 |
0,9 |
0,8 |
1,0 |
0,8 |
0,5 |
1,0 |
0,8 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,3 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
1,5 |
3,5 |
3,3 |
3,7 |
3,8 |
3,8 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,4 |
8,6 |
8,7 |
9,0 |
8,6 |
9,4 |
9,1 |
9,0 |
10,0 |
9,6 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
19,3 |
18,9 |
19,1 |
19,3 |
20,2 |
24,8 |
26,1 |
25,2 |
26,2 |
27,4 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
2,9 |
2,9 |
2,6 |
3,2 |
3,0 |
1,2 |
1,0 |
0,7 |
0,6 |
0,5 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
4,8 |
4,8 |
4,5 |
4,6 |
5,0 |
11,1 |
12,2 |
10,8 |
11,3 |
12,4 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
11,6 |
11,2 |
12,0 |
11,6 |
12,2 |
12,5 |
12,9 |
13,7 |
14,3 |
14,5 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,7 |
0,9 |
1,0 |
0,7 |
1,1 |
1,5 |
1,5 |
1,7 |
1,3 |
1,4 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,2 |
1,3 |
1,3 |
1,3 |
1,2 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-julij |
zadnjih 12 mesecev |
julij |
julij |
|
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-678 |
-246 |
-290 |
-58 |
23 |
|
Imetja |
829 |
715 |
928 |
289 |
71 |
|
Lastniški kapital |
492 |
176 |
306 |
288 |
19 |
|
Reinvestirani dobički |
170 |
125 |
246 |
24 |
54 |
|
Dolžniški instrumenti |
168 |
414 |
376 |
-23 |
-2 |
|
Obveznosti |
1.508 |
961 |
1.218 |
347 |
48 |
|
Lastniški kapital |
560 |
85 |
363 |
129 |
1 |
|
Reinvestirani dobički |
239 |
-95 |
76 |
34 |
7 |
|
Dolžniški instrumenti |
708 |
971 |
780 |
183 |
40 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-678 |
-246 |
-290 |
-58 |
23 |
|
Domače v tujini |
679 |
629 |
809 |
311 |
92 |
|
Lastniški kapital |
492 |
176 |
306 |
288 |
19 |
|
Reinvestirani dobički |
170 |
125 |
246 |
24 |
54 |
|
Dolžniški instrumenti |
17 |
329 |
257 |
-2 |
19 |
|
Tuje v Sloveniji |
1.357 |
876 |
1.099 |
368 |
69 |
|
Lastniški kapital |
560 |
85 |
363 |
129 |
1 |
|
Reinvestirani dobički |
239 |
-95 |
76 |
34 |
7 |
|
Dolžniški instrumenti |
557 |
886 |
661 |
205 |
61 |
Vir: Banka Slovenije.
5.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
julij 2025 |
julij 2026 |
||||||
|
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
||
|
63.119 |
73.317 |
-10.198 |
66.892 |
76.721 |
-9.829 |
|||
|
1. Državni sektor |
25.633 |
6.395 |
19.239 |
26.814 |
6.686 |
20.128 |
||
|
1.1. Kratkoročni |
3.265 |
4.171 |
-906 |
3.288 |
4.401 |
-1.112 |
||
|
1.2. Dolgoročni |
22.368 |
2.224 |
20.145 |
23.526 |
2.285 |
21.240 |
||
|
2. Centralna banka |
12.562 |
21.864 |
-9.302 |
14.055 |
21.340 |
-7.285 |
||
|
2.1. Kratkoročni |
11.630 |
14.346 |
-2.716 |
13.127 |
13.554 |
-427 |
||
|
2.2. Dolgoročni |
932 |
7.518 |
-6.586 |
928 |
7.786 |
-6.858 |
||
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.627 |
14.255 |
-8.628 |
5.713 |
15.788 |
-10.075 |
||
|
3.1. Kratkoročni |
1.145 |
1.845 |
-699 |
1.079 |
2.042 |
-964 |
||
|
3.2. Dolgoročni |
4.482 |
12.411 |
-7.929 |
4.634 |
13.746 |
-9.111 |
||
|
4. Ostali sektorji |
11.874 |
23.913 |
-12.039 |
12.439 |
25.766 |
-13.327 |
||
|
4.1. Kratkoročni |
7.148 |
12.103 |
-4.955 |
7.651 |
12.858 |
-5.207 |
||
|
4.2. Dolgoročni |
4.726 |
11.811 |
-7.085 |
4.788 |
12.908 |
-8.120 |
||
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
7.422 |
6.890 |
532 |
7.871 |
7.141 |
730 |
||
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - julij 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - julij 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
5.3Stanje mednarodnih naložb
Tabela 5: Stanje mednarodnih naložb
|
v mio EUR |
Q1-2026 |
Q2-2026 |
|
||||
|
stanje |
transakcije |
cenovne spremembe |
tečajne spremembe |
ostale spremembe |
stanje |
stanje kot delež v BDP v % |
|
|
1. Imetja |
103.338 |
865 |
2.143 |
140 |
-41 |
106.444 |
149,6 |
|
1.1 Neposredne naložbe |
17.733 |
-126 |
0 |
23 |
34 |
17.664 |
24,8 |
|
1.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
12.239 |
102 |
1.873 |
81 |
7 |
14.301 |
20,1 |
|
1.3 Dolžniški VP |
25.634 |
451 |
288 |
3 |
3 |
26.380 |
37,1 |
|
1.4 Finančni derivativi |
2.025 |
-12 |
-42 |
0 |
0 |
1.971 |
2,8 |
|
1.5 Ostala imetja |
42.693 |
407 |
0 |
12 |
-86 |
43.027 |
60,5 |
|
1.6 Rezervna imetja |
3.015 |
42 |
23 |
21 |
0 |
3.102 |
4,4 |
|
2. Obveznosti |
94.388 |
667 |
810 |
41 |
63 |
95.969 |
134,8 |
|
2.1 Neposredne naložbe |
29.944 |
-40 |
-39 |
5 |
8 |
29.878 |
42,0 |
|
2.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
5.387 |
-41 |
501 |
0 |
-3 |
5.843 |
8,2 |
|
2.3 Dolžniški VP |
23.312 |
-26 |
346 |
21 |
-4 |
23.651 |
33,2 |
|
2.4 Finančni derivativi |
653 |
-5 |
2 |
0 |
0 |
649 |
0,9 |
|
2.5 Ostale obveznosti |
35.092 |
778 |
0 |
14 |
63 |
35.947 |
50,5 |
|
3. Neto pozicija (1.-2.) |
8.950 |
197 |
1.333 |
100 |
-104 |
10.476 |
14,7 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah stanja mednarodnih naložb , podrobneje tudi po državah.
Slika 14: Spremembe neto stanja mednarodnih naložb
Vir: Banka Slovenije.
Slika 15: Neto stanje mednarodnih naložb - razčlenitev po instrumentih
Vir: Banka Slovenije.
6Metodologija
6.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
6.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.