1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Julija 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 28 mio EUR primanjkljaja, medtem ko je julija 2024 izkazoval presežek v višini 0,6 mrd EUR. To je bil drugi zaporedni mesec, ki ga je slovensko gospodarstvo zaključilo s primanjkljajem do tujine. Glavni razlog je v negativnem prispevku salda blagovne menjave, medtem ko je bil presežek v storitveni menjavi v okviru običajnih vrednosti. K skupnem primanjkljaju sta prispevala tudi salda primarnih dohodkov in sekundarnih dohodkov.
V prvih sedmih mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,6 mrd EUR, kar je za 1,3 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024. Na poslabšanje salda tekočega računa je najbolj vplivalo poslabšanje saldov blagovne menjave in sekundarnih dohodkov.
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 1,8 mrd EUR, k čemur je ponovno največ prispeval presežek v storitveni menjavi.
Blagovna menjava
Julija 2025 je primanjkljaj blagovne menjave znašal 0,1 mrd EUR, medtem ko je saldo blagovne menjave julija 2024 izkazoval presežek v višini 0,2 mrd EUR. Medletno se je ponovno povečal uvoz blaga (za 7,4 %) in zmanjšal izvoz blaga (za 2,9 %).
V prvih sedmih mesecih 2025 je saldo blagovne menjave prav tako izkazoval primanjkljaj v znesku 0,6 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2024 izkazoval presežek v višini 0,4 mrd EUR. Medletno se je izvoz blaga povečal za 0,3 %, uvoz pa za 4,0 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 97,8 %. V okviru kategorije izdelkov se je zmanjšal predvsem presežek v kategoriji Stroji in transportne naprave (z 1,0 mrd EUR na 0,1 mrd EUR).
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih sedmih mesecih 2025 izkazoval primanjkljaj v znesku 1,3 mrd EUR, kar je za 1,0 mrd EUR več kot je znašal primanjkljaj v enakem obdobju leta 2024. Izvoz v države članice EU je v prvih sedmih mesecih 2025 predstavljal 75,1 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 zmanjšal za 0,1 % oz. 28 mio EUR. Izstopalo je zmanjšanje izvoza v Francijo (za 200 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 78,5 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 5,5 % oz. 1,0 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije, ki je ob stagnaciji izvoza v Nemčijo razlog za 0,7 mrd EUR visok primanjkljaj z našo najpomembnejšo trgovinsko partnerico. Uvoz se je pomembneje povečal tudi iz Hrvaške (za 295 mio EUR) in Avstrije (za 208 mio EUR).
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Julija 2025 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,3 mrd EUR, kar je enako kot v povprečju zadnjih 12 mesecev, medtem ko je bil v primerjavi z julijem 2024 nižji za 0,1 mrd EUR. Izvoz storitev se je v medletni primerjavi prvič po dvanajstih mesecih zmanjšal (za 3,4 %), rast uvoza pa se je nadaljevala in bila 7,8 – odstotna.
V prvih sedmih mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 1,9 mrd EUR, kar je bilo za 0,2 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 4,1 %, uvoz pa za 9,2 %. Največ so k skupnem presežku prispevale transportne storitve, pri katerih je v prvih sedmih mesecih 2025 presežek znašal 1,1 mrd EUR in bil za 36 mio EUR višji kot v enakem obdobju leta 2024. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,4 mrd EUR) so dosegle storitve potovanj, temu pa je sledil saldo gradbenih storitev (0,3 mrd EUR).
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza, v poslovanju z državami EU pa je ustvarjenega tudi večina presežka. V prvih sedmih mesecih 2025 je presežek znašal 1,3 mrd EUR. Izvoz je bil medletno večji za 4,1 %, uvoz pa za 9,2 %. Hitrejša rast uvoza od izvoza storitev z EU se je odrazila v zmanjšanju presežka za 0,2 mrd EUR.
Primarni in sekundarni dohodki
Julija 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 0,1 mrd EUR in bil podobno kot v prejšnjem mesecu višji od večmesečnega povprečja, medtem ko je julija 2024 izkazoval presežek v znesku 36 mio EUR. V prvih sedmih mesecih 2025 je primanjkljaj znašal 0,2 mrd EUR in se je glede na enako obdobje 2024 zmanjšal za 0,1 mrd EUR. Zmanjšali so se tako prejemki kot izdatki dohodkov od kapitala (slednji nekoliko bolj), povečali pa prejemki od dela.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je julija 2025 znašal 0,1 mrd EUR in bil za 50 mio EUR višji kot julija 2024. V prvih sedmih mesecih 2025 je primanjkljaj znašal 0,5 mrd EUR in je bil za 0,3 mrd EUR višji kot v enakem obdobju leta 2024. To je bilo deloma posledica manjših prejemkov (predvsem državnega sektorja), deloma pa višjih izdatkov (predvsem ostalih sektorjev).
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 1,6 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 1,6 mrd EUR visokem presežku finančnega računa.
Kapitalski račun v letu 2025 beleži 0,2 mio EUR primanjkljaja, kar je poslabšanje v primeri z enakim časovnim obdobjem leta 2024, ko je bil skoraj izravnan. Dobra polovica negativnega salda v letu 2025 izvira iz nižjih prejemkov kapitalskih transferov države medtem ko so izdatki ostali na ravni lanskega leta. Preostanek poslabšanja kapitalskega računa je pojasnjen v glavnem z nižjimi prejemki neproizvedenih nefinančnih imetij.
V sedmih mesecih 2025 se je poslabšal tudi saldo finančnega računa, ki z 0,6 mrd EUR presežka dosega le 40% ravni enakega obdobja leta 2024 ko je financiranje tujine in s tem presežek znašal 1,4 mrd EUR.
Pri tem so neposredne naložbe v sedmih mesecih 2025 generirale 0,8 mrd EUR neto prilivov (0,7 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v sedmih mesecih 2025 pokaže 0,3 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini in 1,2 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji.
Transakcije z vrednostnimi papirji so v sedmih mesecih 2025 dosegle 0,8 mrd neto odlivov, skoraj polovico manj kot v enakem obdobju 2024. Glede na enako obdobje 2024 se je znižal predvsem obseg nakupov tujih obveznic, medtem ko so naložbe v večinoma državne domače obveznice ostale na primerljivi ravni.
Preko ostalih naložb je Slovenija financirala tujino z 0,3 mrd EUR presežka tega dela finančnega računa, kar je za 0,5 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024, ko je bilo pri teh instrumentih 0,2 mrd EUR primanjkljaja.
3Zunanji dolg
Konec julija 2025 se je bruto zunanji dolg Slovenije glede na leto pred tem povečal za 2,9 mrd EUR in dosegel 63,0 mrd EUR ali 94,1 % BDP leta 2024 (izražen v tekočih cenah). V istem obdobju so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 4,9 mrd EUR in skupno znašala 72,5 mrd EUR ali 108,3 % BDP. Zaradi presežka imetij nad obveznostmi do tujine, ki se od konca leta 2020 le še krepi, postaja neto zunanji dolg Slovenije vse bolj negativen. Konec julija 2025 je znašal že –9,5 mrd EUR in pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (19,3 mrd EUR), ter v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Bruto zunanji dolg je bil julija 2025 za 4,8 % višji kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,6 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 2,0 mrd EUR na 25,6 mrd EUR. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,0 mrd EUR in so dosegle 12,5 mrd EUR (slaba petina vseh), medtem ko so obveznosti komercialnih bank ostale na primerljivi ravni in so znašale 5,6 mrd EUR (slaba desetina vseh). Bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,5 % celotnega dolga brez opaznejših sprememb v tem obdobju. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,5 %) in gotovina in vloge (19,9 %).
Bruto terjatve do tujine so bile julija 2025 za 7,2 % višje kot pred enim letom. Vsi sektorji, razen države so v tem obdobju povišali svoje terjatve do tujine, od tega najbolj nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (za 2,4 mrd EUR), ki ima tudi sicer najvišjo vrednost terjatev (30,1 mrd EUR oz. 41,5 % vseh). Za 2,1 mrd EUR na 14,3 mrd EUR (slaba petina vseh) so terjatve povečale tudi komercialne banke večinoma z nakupi tujih vrednostnih papirjev, ki so prav tako v veliki meri vzrok 0,7 mrd EUR povišanje terjatev centralne banke. Država, katere vrednost terjatev je znašala 6,3 mrd EUR oz. slaba desetina vseh, je vrednost terjatev glede na julij 2024 nekoliko znižala. Med finančnimi instrumenti imetij prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,5 %) ter gotovina in vloge (32,7 %).
4Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da poleg dolžniških vključuje tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Konec drugega četrtletja 2025 so imetja znašala za 1,6 mrd EUR več kot ob koncu marca, medtem ko so se obveznosti povečale za 1,0 mrd EUR. Neto stanje mednarodnih naložb, torej razlika med imetji in obveznostmi, je konec junija 2025 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine v višini 7,2 milijarde EUR, kar za več kot pol milijarde EUR presega stanje ob koncu prvega četrtletja.
Na izboljšanje neto pozicije do tujine v drugem četrtletju so vplivale predvsem transakcije v višini 671 mio EUR ter cenovne spremembe, ki so prispevale dodatnih 380 mio EUR. Po drugi strani so tečajne spremembe delovale v nasprotni smeri, saj so neto pozicijo znižale za 505 mio EUR.
Med posameznimi instrumenti so konec drugega četrtletja 2025 negativno neto pozicijo do tujine izkazovale zgolj neposredne naložbe, ki so znašale –12,8 mrd EUR, kar je primerljivo z ravnijo iz predhodnega četrtletja. Največjo pozitivno neto pozicijo so imele ostale naložbe, v višini 7,9 mrd EUR, kar predstavlja povečanje za 0,5 mrd EUR glede na konec marca 2025.
Znotraj ostalih naložb so k pozitivni neto poziciji največ prispevale vloge v višini 11,6 mrd EUR ter komercialni krediti v višini 2,0 mrd EUR. Po drugi strani so posojila neto pozicijo znižala, saj je bila vrednost prejetih posojil konec drugega četrtletja za 7,1 mrd EUR višja od danih. Dobro polovico tega zneska predstavljajo najeta posojila države.
S pozitivno neto pozicijo sledijo naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki so konec junija 2025 znašale 6,7 milijarde EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot ob koncu marca. Mednarodne denarne rezerve so obsegale 2,8 mrd EUR, kar je podobna raven kot v prejšnjem četrtletju. Neto pozicija naložb v dolžniške vrednostne papirje je bila konec drugega četrtletja pozitivna in je znašala 1,5 milijarde EUR neto imetij. Neto pozicija finančnih derivativov pa je dosegla nekaj več kot milijardo EUR, večina tega pripada sektorju države.
5Slike in tabele
Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
tokovi v mio EUR |
predhodni podatki, 12. 09. 2025 |
|
|
|
|
|
|
|
|
januar - julij |
|
zadnjih 12 mesecev |
julij |
|||||
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
1.910 |
636 |
|
1.788 |
|
639 |
-28 |
|
1. |
Blago |
358 |
-554 |
|
-511 |
|
243 |
-133 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
24.981 |
25.064 |
42.220 |
3.845 |
3.736 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
24.624 |
25.618 |
42.730 |
3.603 |
3.869 |
||
|
2. |
Storitve |
2.051 |
1.890 |
|
3.568 |
|
392 |
280 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
6.883 |
7.167 |
12.805 |
1.266 |
1.222 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
4.832 |
5.277 |
9.236 |
874 |
942 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-304 |
-180 |
|
-635 |
|
36 |
-92 |
|
3.1. |
Prejemki |
2.114 |
1.929 |
3.150 |
386 |
214 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
2.418 |
2.109 |
3.785 |
350 |
306 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-195 |
-521 |
|
-634 |
|
-32 |
-82 |
|
4.1. |
Prejemki |
1.172 |
968 |
1.783 |
141 |
114 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
1.366 |
1.489 |
2.418 |
173 |
196 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
24 |
-225 |
|
-224 |
|
25 |
0 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
35 |
-95 |
-129 |
20 |
8 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-11 |
-130 |
-94 |
4 |
-8 |
||
|
III. |
Finančni račun |
1.387 |
559 |
|
1.583 |
|
269 |
-273 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-184 |
-844 |
|
-1.028 |
|
26 |
-265 |
|
1.1. |
Imetja |
864 |
491 |
981 |
24 |
58 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
1.048 |
1.335 |
2.010 |
-2 |
324 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
1.681 |
822 |
|
2.706 |
|
376 |
528 |
|
2.1. |
Imetja |
2.815 |
2.015 |
3.897 |
237 |
389 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.135 |
1.193 |
1.191 |
-139 |
-139 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-144 |
1 |
|
-22 |
|
7 |
2 |
|
4. |
Ostale naložbe |
-248 |
307 |
|
-391 |
|
-151 |
-593 |
|
4.1. |
Imetja |
230 |
2.348 |
766 |
-259 |
-626 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
478 |
2.041 |
1.157 |
-109 |
-33 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
283 |
273 |
|
319 |
|
10 |
55 |
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-547 |
149 |
|
19 |
|
-395 |
-246 |
Vir: Banka Slovenije.
Podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - julij |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,7 |
2,1 |
2,5 |
2,5 |
2,7 |
2,1 |
2,3 |
1,7 |
1,8 |
1,5 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,4 |
1,0 |
1,1 |
1,1 |
1,0 |
1,3 |
1,0 |
1,3 |
1,2 |
1,2 |
||
|
Transport |
34,1 |
31,5 |
29,0 |
29,2 |
29,0 |
25,4 |
25,4 |
20,5 |
20,0 |
18,9 |
||
|
Potovanja |
15,9 |
25,5 |
26,8 |
26,4 |
26,7 |
17,0 |
23,4 |
28,7 |
29,5 |
29,5 |
||
|
Gradbene storitve |
9,7 |
6,7 |
7,2 |
6,7 |
5,6 |
4,5 |
3,8 |
3,0 |
3,4 |
2,8 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
3,1 |
2,6 |
2,6 |
2,8 |
3,0 |
2,7 |
2,6 |
2,7 |
3,0 |
3,3 |
||
|
Finančne storitve |
1,1 |
0,9 |
1,0 |
1,0 |
0,9 |
1,8 |
1,0 |
0,8 |
0,4 |
0,9 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,2 |
1,3 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
4,3 |
3,5 |
3,3 |
3,7 |
3,7 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,6 |
8,4 |
8,6 |
8,7 |
9,2 |
10,7 |
9,4 |
9,1 |
9,0 |
9,7 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
21,0 |
19,3 |
18,9 |
19,1 |
19,9 |
26,9 |
24,8 |
26,1 |
24,9 |
25,7 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
3,3 |
2,9 |
2,9 |
2,6 |
3,3 |
1,4 |
1,2 |
1,0 |
0,7 |
0,6 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,7 |
4,8 |
4,8 |
4,5 |
4,6 |
12,1 |
11,1 |
12,2 |
10,9 |
11,1 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
12,0 |
11,6 |
11,2 |
12,0 |
12,0 |
13,4 |
12,5 |
12,9 |
13,3 |
14,0 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
1,1 |
0,7 |
0,9 |
1,0 |
0,8 |
1,9 |
1,5 |
1,5 |
1,7 |
1,4 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,4 |
1,2 |
1,3 |
1,3 |
1,4 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-julij |
zadnjih 12 mesecev |
julij |
julij |
|
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-184 |
-844 |
-1.028 |
26 |
-265 |
|
Imetja |
864 |
491 |
981 |
24 |
58 |
|
Lastniški kapital |
140 |
207 |
306 |
17 |
14 |
|
Reinvestirani dobički |
178 |
110 |
237 |
25 |
49 |
|
Dolžniški instrumenti |
546 |
174 |
439 |
-18 |
-5 |
|
Obveznosti |
1.048 |
1.335 |
2.010 |
-2 |
324 |
|
Lastniški kapital |
372 |
423 |
1.034 |
-41 |
96 |
|
Reinvestirani dobički |
237 |
212 |
381 |
34 |
34 |
|
Dolžniški instrumenti |
439 |
700 |
594 |
6 |
193 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-184 |
-844 |
-1.028 |
26 |
-265 |
|
Domače v tujini |
576 |
340 |
611 |
51 |
63 |
|
Lastniški kapital |
140 |
207 |
306 |
17 |
14 |
|
Reinvestirani dobički |
178 |
110 |
237 |
25 |
49 |
|
Dolžniški instrumenti |
258 |
24 |
69 |
9 |
0 |
|
Tuje v Sloveniji |
760 |
1.185 |
1.640 |
25 |
329 |
|
Lastniški kapital |
372 |
423 |
1.034 |
-41 |
96 |
|
Reinvestirani dobički |
237 |
212 |
381 |
34 |
34 |
|
Dolžniški instrumenti |
151 |
550 |
224 |
32 |
198 |
Vir: Banka Slovenije.
5.1Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
julij 2024 |
julij 2025 |
||||
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
|
60.128 |
67.634 |
-7.505 |
63.015 |
72.532 |
-9.517 |
|
|
1. Državni sektor |
23.627 |
6.544 |
17.083 |
25.597 |
6.331 |
19.266 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.394 |
4.288 |
-1.894 |
3.228 |
4.108 |
-880 |
|
1.2. Dolgoročni |
21.233 |
2.256 |
18.978 |
22.369 |
2.223 |
20.146 |
|
2. Centralna banka |
11.563 |
21.171 |
-9.608 |
12.562 |
21.864 |
-9.302 |
|
2.1. Kratkoročni |
10.601 |
14.360 |
-3.759 |
11.630 |
14.346 |
-2.716 |
|
2.2. Dolgoročni |
962 |
6.811 |
-5.849 |
932 |
7.518 |
-6.586 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.530 |
12.198 |
-6.667 |
5.627 |
14.255 |
-8.628 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.080 |
1.762 |
-682 |
1.145 |
1.845 |
-699 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.451 |
10.436 |
-5.985 |
4.482 |
12.411 |
-7.929 |
|
4. Ostali sektorji |
12.647 |
21.281 |
-8.634 |
11.809 |
23.185 |
-11.377 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.335 |
10.931 |
-3.596 |
7.144 |
11.635 |
-4.492 |
|
4.2. Dolgoročni |
5.312 |
10.350 |
-5.038 |
4.665 |
11.550 |
-6.885 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
6.761 |
6.440 |
321 |
7.419 |
6.896 |
523 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - julij 2025
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - julij 2025
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
5.2Stanje mednarodnih naložb
Tabela 5: Stanje mednarodnih naložb
|
v mio EUR |
Q1-2025 |
Q2-2025 |
|||||
|
stanje |
transakcije |
cenovne spremembe |
tečajne spremembe |
ostale spremembe |
stanje |
stanje kot delež v BDP v % |
|
|
1. Imetja |
95.449 |
1.391 |
959 |
-715 |
-40 |
97.045 |
143,9 |
|
1.1 Neposredne naložbe |
16.169 |
-9 |
0 |
-31 |
-5 |
16.123 |
23,9 |
|
1.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
10.682 |
142 |
742 |
-406 |
-6 |
11.155 |
16,5 |
|
1.3 Dolžniški VP |
23.772 |
93 |
209 |
-29 |
-1 |
24.043 |
35,7 |
|
1.4 Finančni derivativi |
1.737 |
-8 |
-33 |
0 |
0 |
1.697 |
2,5 |
|
1.5 Ostala imetja |
40.277 |
1.085 |
0 |
-98 |
-27 |
41.237 |
61,2 |
|
1.6 Rezervna imetja |
2.812 |
89 |
40 |
-151 |
-1 |
2.790 |
4,1 |
|
2. Obveznosti |
88.827 |
720 |
580 |
-210 |
-42 |
89.876 |
133,3 |
|
2.1 Neposredne naložbe |
28.950 |
194 |
-185 |
-26 |
-5 |
28.929 |
42,9 |
|
2.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
4.055 |
-44 |
418 |
0 |
0 |
4.430 |
6,6 |
|
2.3 Dolžniški VP |
22.282 |
-36 |
323 |
-84 |
0 |
22.485 |
33,4 |
|
2.4 Finančni derivativi |
675 |
-15 |
24 |
0 |
-1 |
683 |
1,0 |
|
2.5 Ostale obveznosti |
32.864 |
621 |
0 |
-101 |
-36 |
33.349 |
49,5 |
|
3. Neto pozicija (1.-2.) |
6.622 |
671 |
380 |
-505 |
2 |
7.169 |
10,6 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah stanja mednarodnih naložb , podrobneje tudi po državah.
Slika 14:Spremembe neto stanja mednarodnih naložb
Vir: Banka Slovenije.
Slika 15:Neto stanje mednarodnih naložb razčlenitev po instrumentih
Vir: Banka Slovenije.
6Metodologija
6.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
6.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2025 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.