1Uvod

Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.

2Plačilna bilanca

2.1Plačilna bilanca – tekoči račun

Januarja 2025 je bil tekoči račun plačilne bilance skorajda izravnan (primanjkljaj je znašal le 9 mio EUR). S tem se je končal niz štiriindvajsetih zaporednih mesecev s presežkom. Saldo blagovne menjave je tretji mesec zapored izkazoval primanjkljaj (45 mio EUR), v storitveni menjavi pa je slovensko gospodarstvo tudi v prvem mesecu novega leta ustvarilo presežek v višini 0,2 mrd EUR. Medletno se je zmanjšal saldo tako blaga kot storitev, skupaj za 0,2 mrd EUR, pri čemer se je saldo blaga prevesil iz presežka v primanjkljaj zaradi povečanega uvoza. V primarnih in sekundarnih dohodkih je bil dosežen primanjkljaj v znesku 0,2 mrd EUR in se je povečal za 52 mio EUR.

V letu 2024 je presežek na tekočem računu plačilne bilance znašal 3,0 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR višji kot v letu 2023. Presežek tekočega računa se je v prvi polovici 2024 glede na enako obdobje 2023 zmanjšal za 0,4 mrd EUR, medtem ko se je v drugi polovici 2024 glede na enako obdobje 2023 povečal za 0,5 mrd EUR. To je bila posledica presežkov v blagovni in storitveni menjavi, glavni dejavnik pa je bilo medletno gibanje salda blagovne menjave. Ta je v drugi polovici leta 2024 izkazoval presežek (0,4 mrd EUR), medtem ko je v istem obdobju 2023 izkazoval primanjkljaj (0,1 mrd EUR). K izboljšanju salda tekočega računa v 2024 glede na leto 2023 je prispevala predvsem blagovna menjava z 0,2 mrd EUR, primarni in sekundarni dohodki pa so rezultat znižali za 0,1 mrd EUR.

Blagovna menjava

Januarja 2025 je imel saldo blagovne menjave primanjkljaj v znesku 45 mio EUR, medtem ko je v januarju 2024 dosegel presežek v višini 0,1 mrd EUR. Povečala sta se izvoz in uvoz, pri tem je bila rast uvoza (7,1 %) višja od rasti izvoza (2,0 %).

Po izrazitem izboljšanju blagovne menjave v letu 2023, se je v 2024 pozitivni saldo blagovne menjave še nekoliko povečal. Presežek je znašal 0,6 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR več kot v letu 2023. Izvoz blaga se je povečal za 1,8 %, uvoz pa za 1,4 %. Po padcu blagovne menjave v prvi polovici leta 2024 v primerjavi z istim obdobjem v 2023, je drugo polovico leta zaznamovala rast tako izvoza (6,3 %) kot uvoza blaga (3,7 %). K nadaljnjem izboljšanju blagovne menjave v 2024 je največ prispevala ponovna rast presežka v kategoriji Stroji in transportne naprave (skoraj dve tretjini ga je bilo ustvarjenega na električnih strojih in napravah) ter znižanje primanjkljaja v kategoriji Mineralna goriva in veziva (predvsem nafta in naftni derivati), v nasprotni smeri pa je delovalo znižanje presežka v kategoriji Razni izdelki. Pokritost uvoza z izvozom je v 2024 znašala 101,4 %.

Osnovne značilnosti blagovne menjave z EU so bile v 2024 podobne tistim iz leta 2023. Delež izvoza blaga v EU v celotnem izvozu blaga je bil 74,5 % (2023: 74,7 %), delež uvoza blaga iz EU v Slovenijo pa 77,5 % (2023: 77,6 %). Saldo blagovne menjave z EU je tudi v 2024 izkazoval primanjkljaj v višini 0,8 mrd EUR in tako ostal na ravni iz 2023. Izvoz blaga v EU se je povečal za 0,5 mrd EUR, uvoz blaga pa za 0,4 mrd EUR. Opaznejše spremembe je opaziti po posameznih državah EU. Najbolj se je povečal primanjkljaj z Avstrijo (za 0,4 mrd EUR), Nemčijo (za 0,4 mrd EUR) in Italijo (za 0,2 mrd EUR). Povečanje primanjkljaja z Avstrijo in Italijo je bilo posledica zmanjšanja izvoza, večji primanjkljaj z Nemčijo pa posledica večjega uvoza blaga v primerjavi z letom 2023. K saldu je pozitivno prispevalo povečanja presežka s Hrvaško (za 0,5 mrd EUR), predvsem zaradi povečanega izvoza blaga v primerjavi z 2023. 

Podatki o izvozu in uvozu blaga po posameznih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.

Storitvena menjava

Januarja 2025 je bil presežek storitev na enaki ravni kot v januarju 2024 (zmanjšal se je le za 37 mio EUR). Storitvena menjava se je povečala na izvozni in uvozni strani.

V letu 2024 je presežek storitvene menjave dosegel podobno raven kot v letu 2023 in je znašal 3,6 mrd EUR. Izvoz storitev se je povečal za 4,9 %, uvoz pa za 6,5 %. V obeh letih je bilo v treh najpomembnejših skupinah storitev  - transportu, potovanjih in gradbenih storitvah - ustvarjeno več kot 80 % celotnega presežka storitvene menjave. Saldo transportnih storitev je v letu 2024 znašal 1,7 mrd EUR in se je v primerjavi z 2023 povečal za 1,1 %. Saldo storitev potovanj je znašal 0,7 mrd EUR in gradbenih storitev 0,5 mrd EUR. V nasprotju s transportnimi storitvami sta se presežka storitev potovanj in gradbenih storitev zmanjšala, prvi za 12,0 % in drugi za 16,4 %. Tako izvoz kot uvoz transportnih storitev sta se povečala za 0,2 mrd EUR. Izvoz gradbenih storitev se je v 2024 zmanjšal (76 mio EUR), uvoz pa povečal (20 mio EUR). Pri potovanjih so v letu 2024 rezidenti v tujini porabili za 146 mio EUR več kot leto prej, tuji turisti pa povečali potrošnjo za 45 mio EUR.

Tudi v storitveni menjavi poteka več kot tri četrtine tokov izvoza in uvoza z EU, s katero nastane tudi glavnina presežka. V 2024 je presežek z EU znašal 2,5 mrd EUR, kar je bilo 68,9 % celotnega presežka (2023: 75,4 %). Storitvena menjava z EU se je bolj povečala na uvozni (za 5,4 %) kot izvozni strani (za 1,5 %), zato se je v primerjavi z 2023 zmanjšal tudi presežek. Najbolj se je povečal izvoz storitev v Luksemburg (0,1 mrd EUR) in najbolj zmanjšal v Nemčijo (0,1 mrd EUR). Tudi na uvozni strani je Luksemburg država, s katero se storitvena menjava najbolj okrepila (0,1 mrd EUR).

Primarni in sekundarni dohodki

Januarja 2025 je primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov znašal 0,2 mrd EUR. Večji del so prispevali sekundarni dohodki, ki so tudi povzročili nekoliko večji primanjkljaj v primerjavi z januarjem 2024.

V letu 2024 je skupni primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov znašal 1,2 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR višji kot v 2023. K negativnem saldu primarnih dohodkov (0,8 mrd EUR) je največ prispeval primanjkljaj dohodkov od kapitala (1,2 mrd EUR), medtem ko je bil na dohodkih od dela in drugih primarnih dohodkih ustvarjen presežek (0,4 mrd EUR). V primerjavi z letom 2023 se je primanjkljaj primarnih dohodkov povečal za 0,1 mrd EUR. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je znašal 0,5 mrd EUR, večji del tega primanjkljaja (0,3 mrd EUR) je bil ustvarjen v sektorju država. V primerjavi z letom 2023 se primanjkljaj ni bistveno spremenil.

2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun

V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,7 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 2,3 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka znaša -0,3 mrd EUR in predstavlja v obsegu 0,2 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni.

Januarja 2025 je bil kapitalski račun skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval presežek 0,2 mrd EUR. V januarju 2025 izstopa 1,5 mrd EUR nakupov obveznic domačih izdajateljev (države in bank) s strani tujih vlagateljev, ter 0,4 mrd EUR nakupov tujih obveznic s strani domačih bank. Med prilivi najbolj izstopa 0,9 mrd EUR neto povečanih vlog, glavnina je kot povečanje Target pozicije centralne banke do evro sistema.

Največ neto prilivov v državo v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v obliki gotovine in vlog (2,0 mrd EUR) ter neposrednih naložb (0,8 mrd EUR). Analitični prikaz
neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže 0,7 mrd EUR povečanih domačih naložb v tujini in 1,5 mrd EUR povečanih tujih naložb v Sloveniji.

Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih dvanajstih mesecih predstavljajo vrednostni papirji (3,3 mrd EUR). Sledijo jim posojila (1,4 mrd EUR) ter
rezervna imetja (0,8 mrd EUR).

3Zunanji dolg

Januarja 2025 je bruto zunanji dolg znašal 61,1 mrd EUR, s čimer je bil za 2,8 mrd EUR višji kot pred letom dni. V primerjavi z doseženim BDP leta 2024 (izražen v tekočih cenah) je bila tako raven bruto dolga za 8,7 % nižja. V enakem obdobju so za 5,5 mrd EUR narastla tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so znašala 69,7 mrd EUR. Z višjo vrednostjo imetij kot obveznosti do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je januarja 2025 znašal -8,6 mrd EUR kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Januarja 2025 je bila do tujine neto zadolžena država (18,5 mrd EUR) ter v manjši meri tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.

Raven bruto zunanjega dolga je bila januarja 2025 za 4,9 % višja kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,5 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 0,4 mrd EUR na 24,7 mrd EUR. Obveznosti centralne banke in komercialnih bank so skupaj narastle za 2,1 mrd EUR in so dosegle 12,1 mrd EUR (slaba petina vseh) oz. 5,8 mrd EUR (slaba desetina vseh). Vrednost dolga nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,3 % celotnega dolga in se glede na leto prej ni bistveno spremenila. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (37,1 %) in gotovina in vloge (19,7 %).

Bruto terjatve do tujine so januarja 2025 znašale 69,7 mrd EUR, kar je 8,6 % več kot pred enim letom. V tem obdobju je terjatve do tujine glede na predhodno leto najbolj povečal nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (za 3,3 mrd EUR), ki ima tudi sicer najvišjo vrednost terjatev (28,4 mrd EUR oz. 41,0 % vseh). Za 2,5 mrd EUR na 13,0 mrd EUR so terjatve povečale tudi komercialne banke, medtem ko so terjatve države in centralne banke malenkost upadle. Vrednost terjatev centralne banke je tako januarja znašala 22,0 mrd EUR (slaba tretjina vseh), države pa 6,2 mrd EUR (slaba desetina vseh). Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,3 %) ter gotovina in vloge (34,2 %).

4Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da zajema poleg dolžniških tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Imetja so bila konec leta 2024 višja za 7,5 mrd EUR, obveznosti pa za 3,5 mrd EUR glede na konec predhodnega leta. Neto stanje mednarodnih naložb (imetja minus obveznosti) je konec leta 2024 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine 5,5 mrd EUR, kar pomeni 4,0 mrd EUR izboljšanja glede na konec leta 2023.

Na izboljšanje neto pozicije do tujine so v letu 2024 vplivale transakcije (2,5 mrd EUR),  cenovne (1,3 mrd EUR) ter tečajne spremembe (0,3 mrd EUR), ostale spremembe pa so neto pozicijo poslabšale zgolj za 54 mio EUR.

V letu 2024 pri transakcijah, ki so izboljšale neto pozicijo izstopajo predvsem nakupi tujih vrednostnih papirjev (4,7 mrd EUR), večinoma so to nakupi obveznic oziroma dolžniških vrednostnih papirjev (3,9 mrd EUR), največji investitor pa so bile banke (2,5 mrd EUR), centralna banka (0,5 mrd EUR) ter zavarovalnice (0,3 mrd EUR). Po drugi strani pa so neto pozicijo za 1,2 mrd EUR zniževale naložbe tujih investitorjev v domače obveznice, največ (0,8 mrd EUR) v obveznice, ki jih je izdala država, 0,3 mrd EUR so jih izdale banke, 0,1 mrd EUR pa zavarovalnice. Transakcije ostalih naložb so neto pozicijo znižale za 0,8 mrd EUR (najbolj kot znižanje vlog centralne banke), neposredne naložbe pa za 0,5 mrd EUR, saj je bilo več naložb nerezidentov v Slovenijo, kot domačih v tujino.

Cenovne spremembe, ki so neto pozicijo izboljšale za 1,3 mrd EUR so predstavljale dobro četrtino povečanja imetij in petino povečanja obveznosti v letu 2024. Na imetjih so bile najbolj izrazite pri instrumentu lastniških vrednostnih papirjev in delnic investicijskih skladov, kjer so prispevale 1,2 mrd EUR k povečanju imetij, v tem so dobro polovico povečanja cenovnih sprememb prispevale naložbe sektorja investicijskih skladov S 124. Podobno so cenovne spremembe tudi pri obveznostih najbolj vplivale na instrument lastniških vrednostnih papirjev in delnic investicijskih skladov, kjer so vrednost v letu 2024 povečale za 0,9 mrd EUR, najbolj pri obveznostih domačih bank (0,6 mrd EUR).

Med posamičnimi instrumenti imajo konec leta 2024 negativno neto pozicijo do tujine le neposredne naložbe -13,0 mrd EUR, kar je podobna raven kot predhodno leto. Največjo pozitivno neto pozicijo do tujine izkazujejo naložbe v lastniške vrednostne papirje (7,2 mrd EUR), ki je za četrtino višja kot leto prej, sledi 6,3 mrd EUR neto imetij ostalih naložb, ki so za 12% nižje kot leto prej. Mednarodne denarne rezerve so obsegale 2,7 mrd EUR, kar je dobro četrtino več kot v predhodnem letu. Neto pozicija naložb v dolžniške vrednostne papirje pa je bila konec leta 2024 pozitivna z 1,4 mrd EUR neto imetij, medtem ko je bila konec predhodnega leta za 3,0 mrd EUR nižja in je izkazovala neto obveznosti.

5Slike in tabele

Plačilna bilanca

Tekoči račun

Finančni račun

5.1Zunanji dolg

5.2Stanje mednarodnih naložb

6Metodologija

6.1Metodološka pojasnila

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

6.2Posamezni metodološki poudarki

Izkazovanje neposrednih naložb

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.

2007Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta )

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Ocena reinvestiranih dobičkov

Podatki o reinvestiranih dobičkih za leti 2024 in 2025 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.