1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
V prvih dveh mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,2 mrd EUR, v enakem obdobju 2024 pa 0,4 mrd EUR. Poslabšanje salda tekočega računa je bilo posledica nižjega presežka v menjavi blaga in storitev ter višjega skupnega primanjkljaja na saldu primarnih in sekundarnih dohodkov. V storitveni menjavi je presežek znašal 0,4 mrd EUR, v blagovni menjavi le 36 mio EUR, salda primarnih in sekundarnih dohodkov pa sta izkazovala primanjkljaj v skupni vrednosti 0,2 mrd EUR.
Presežek tekočega računa samo v februarju je prav tako znašal 0,2 mrd EUR. Presežek v blagovni in storitveni menjavi je znašal 0,3 mrd EUR, saldo primarnih in sekundarnih dohodkov pa je izkazoval primanjkljaj v skupnem znesku 88 mio EUR.
V zadnjih dvanajstih mesecih je tekoči račun izkazoval presežek v znesku 2,8 mrd EUR.
Blagovna menjava
Blagovna menjava je v prvih dveh mesecih 2025 dosegla 36 mio EUR presežka, medtem ko je v enakem obdobju 2024 presežek znašal 78 mio EUR. Izvoz blaga se je povečal za 1,8 %, uvoz blaga pa za 2,4 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,5 %.
V blagovni menjavi z državami članicami EU je bil dosežen primanjkljaj, v menjavi z državami izven EU pa presežek. Blagovna menjava z EU, ki predstavlja okrog tri četrtine vseh tokov izvoza in uvoza, se je v prvih dveh mesecih 2025 nekoliko okrepila na obeh straneh, in sicer bolj na uvozni kot na izvozni strani. Primanjkljaj se je tako v primerjavi z enakim obdobjem 2025 povečal in je znašal 0,1 mrd EUR, medtem ko je v prvih dveh mesecih 2024 znašal le 23 mio EUR. K povečanju primanjkljaja je največ prispevalo poslabšanje salda blagovne menjave z Nemčijo in Hrvaško. V obeh primerih je glavni razlog povečanje uvoza, pri čemer je bilo s Hrvaške uvoženega za 97 mio EUR, iz Nemčije pa za 131 mio EUR več blaga kot v enakem obdobju 2024. Izvoz v države članice EU je predstavljal 75,6 % celotnega izvoza, uvoz iz držav EU pa 78,2 % celotnega uvoza.
V februarju je saldo blagovne menjave izkazoval 0,1 mrd EUR presežka, medtem ko je v februarju 2024 izkazoval primanjkljaj v znesku 39 mio EUR.
Storitvena menjava
V prvih dveh mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 0,4 mrd EUR in se je glede na enako obdobje 2024 zmanjšal za 52 mio EUR. Izvoz storitev se je medletno povečal za 2,5 %, uvoz pa za 8,0 %. Najvišji pozitivni saldo je bil dosežen v transportnih storitvah, in sicer je znašal 0,3 mrd EUR in bil na podobni ravni kot v prvih dveh mesecih 2024. Pomembneje so k skupnem presežku prispevale tudi gradbene storitve (64 mio EUR) in potovanja (63 mio EUR), prispevek obeh pa je bil nekoliko nižji kot v enakem obdobju 2024.
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU okoli tri četrtine vseh tokov izvoza in uvoza, pri tem pa nastane tudi glavnina presežka. Ta je v prvih dveh mesecih 2025 znašal 0,3 mrd EUR in bil v primerjavi z enakim obdobjem 2024 nižji za 80 mio EUR. Izvoz storitev se je medletno zmanjšal za 1,0 %, uvoz storitev pa povečal za 7,8 %. Presežek je bil ustvarjen tudi z državami izven EU. Znašal je 0,1 mrd EUR in bil v primerjavi z enakim obdobjem 2024 višji za 28 mio EUR.
V februarju 2025 je presežek storitev dosegel 0,2 mrd EUR in je bil na podobni ravni kot v februarju 2024.
Primarni in sekundarni dohodki
Tako v primarnih kot sekundarnih dohodkih je bil tudi v prvih dveh mesecih 2025 ustvarjen primanjkljaj. Primanjkljaj primarnih dohodkov je znašal 41 mio EUR, kot posledica primanjkljaja v dohodkih od kapitala (0,2 mrd EUR), medtem ko so dohodki od dela in drugi primarni dohodki izkazovali presežek v znesku 0,1 mrd EUR. Primanjkljaj primarnih dohodkov se je v primerjavi z enakim obdobjem 2024 zmanjšal za 33 mio EUR. Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je znašal 0,2 mrd EUR in se je v primerjavi z enakim obdobjem 2024 skorajda podvojil (povečal za 0,1 mrd EUR). Največ je k povečanemu primanjkljaju prispeval večji primanjkljaj sektorja država. V februarju je skupni primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov znašal 88 mio EUR in bil višji za 17 mio EUR glede na februar 2024.
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,6 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 2,4 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka znaša - 0,2 mrd EUR in predstavlja v obsegu 0,2 % bruto tokov tekočega računa na letni ravni.
Februarja 2025 je bil kapitalski račun skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval 0,2 mrd EUR presežka. Ta mesec izstopa 0,4 mrd EUR odlivov na instrumentu vrednostnih papirjev, pri čemer je šlo večinoma za nakupe tujih dolžniških vrednostnih papirjev s strani centralne banke in domačih bank. Med prilivi najbolj izstopa 0,4 mrd EUR gotovine in vlog s katerimi so bili pretežno financirani nakupi vrednostnih papir-jev.
Največ neto prilivov v državo v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v obliki gotovine in vlog (1,1 mrd EUR) ter neposrednih naložb (0,6 mrd EUR). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže 0,6 mrd EUR povečanih domačih naložb v tujini in 1,2 mrd EUR povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih dvanajstih mesecih predstavljajo vrednostni papirji (2,3 mrd EUR). Sledijo jim posojila (1,3 mrd EUR) ter rezervna imetja (0,7 mrd EUR).
3Zunanji dolg
Februarja 2025 je bruto zunanji dolg znašal 61,5 mrd EUR, s čimer je bil za 3,6 mrd EUR višji kot pred letom dni. V primerjavi z doseženim BDP leta 2024 (izraženim v tekočih cenah) je bila tako raven bruto dolga za 8,2 % nižja. V enakem obdobju so za 6,3 mrd EUR narastla tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so znašala 70,3 mrd EUR. Z višjo vrednostjo imetij nad obveznostmi do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je februarja 2025 znašal -8,8 mrd EUR kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Februarja 2025 je bila do tujine neto zadolžena država (18,5 mrd EUR) ter v manjši meri tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Raven bruto zunanjega dolga je bila februarja 2025 za 6,3 % višja kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,5 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,6 mrd EUR na 24,9 mrd EUR. Obveznosti centralne banke in komercialnih bank so skupaj narastle za 2,1 mrd EUR in so dosegle 12,2 mrd EUR (slaba petina vseh) oz. 5,8 mrd EUR (slaba desetina vseh). Vrednost dolga nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,3 % celotnega dolga in se glede na leto prej ni bistveno spremenila. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (37,0 %) in gotovina in vloge (19,7 %).
Bruto terjatve do tujine so februarja 2025 znašale 70,3 mrd EUR, kar je 9,8 % več kot pred enim letom. V tem obdobju so vsi sektorji razen države, svoje terjatve do tujine povečali, med njimi najbolj nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (za 3,2 mrd EUR), ki ima tudi sicer najvišjo vrednost terjatev (28,8 mrd EUR oz. 41,0 % vseh). Za 2,6 mrd EUR na 13,4 mrd EUR (slaba petina vseh) so terjatve povečale tudi komercialne banke v najbolj zaradi nakupov tujih vrednostnih papirjev. Tudi centralna banka je v tem obdobju terjatve povečala za 1,4 mrd na 21,8 mrd EUR (skoraj tretjino vseh). Zmanjšanje imetij gotovine in vlog je pretežni razlog za 0,9 mrd EUR nižje terjatve države do tujine glede na leto pred tem (6,4 mrd EUR vseh). Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,6 %) ter gotovina in vloge (33,5 %).
4Slike in tabele
4.1Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
tokovi v mio EUR |
predhodni podatki, 11. 04. 2025 |
|
|
|
|
|
|
|
|
januar - februar |
zadnjih 12 mesecev |
februar |
||||||
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
367,6 |
206,6 |
2.817,5 |
126,4 |
211,0 |
||
|
1. |
Blago |
77,9 |
36,2 |
547,8 |
-38,8 |
68,2 |
||
|
1.1. |
Izvoz blaga |
6.767,6 |
6.886,6 |
42.288,2 |
3.433,1 |
3.452,5 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
6.689,8 |
6.850,4 |
41.740,4 |
3.471,9 |
3.384,2 |
||
|
2. |
Storitve |
471,9 |
419,9 |
3.578,4 |
236,5 |
230,7 |
||
|
2.1. |
Izvoz storitev |
1.636,3 |
1.677,4 |
12.531,5 |
828,2 |
843,7 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
1.164,3 |
1.257,5 |
8.953,1 |
591,7 |
613,0 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-74,2 |
-41,4 |
-744,9 |
-20,1 |
-23,0 |
||
|
3.1. |
Prejemki |
525,1 |
527,7 |
3.111,1 |
275,6 |
257,4 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
599,3 |
569,1 |
3.856,0 |
295,7 |
280,4 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-108,0 |
-208,1 |
-563,9 |
-51,2 |
-64,9 |
||
|
4.1. |
Prejemki |
315,6 |
218,2 |
1.712,4 |
141,2 |
117,6 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
423,6 |
426,2 |
2.276,3 |
192,4 |
182,5 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
56,2 |
-112,8 |
-262,9 |
0,1 |
-47,8 |
||
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
57,8 |
-68,5 |
-124,9 |
2,8 |
-27,8 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-1,6 |
-44,3 |
-138,0 |
-2,7 |
-20,1 |
||
|
III. |
Finančni račun |
459,9 |
320,6 |
2.357,2 |
63,6 |
170,1 |
||
|
1. |
Neposredne naložbe |
-195,8 |
-322,8 |
-629,4 |
-184,3 |
-52,5 |
||
|
1.1. |
Imetja |
229,9 |
292,5 |
1.362,5 |
134,7 |
95,1 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
425,7 |
615,3 |
1.991,9 |
318,9 |
147,6 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
857,4 |
-337,6 |
2.342,2 |
1.394,3 |
453,0 |
||
|
2.1. |
Imetja |
1.193,9 |
1.059,7 |
4.537,1 |
654,8 |
435,1 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
336,6 |
1.397,3 |
2.194,9 |
-739,5 |
-17,9 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-75,1 |
-4,1 |
-33,8 |
-42,1 |
-3,0 |
||
|
4. |
Ostale naložbe |
-321,3 |
865,5 |
424,5 |
-1.219,5 |
-232,9 |
||
|
4.1. |
Imetja |
-469,5 |
1.317,7 |
535,2 |
-791,5 |
144,9 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
-148,2 |
452,3 |
110,7 |
428,0 |
377,8 |
||
|
5. |
Rezervna imetja |
194,8 |
119,6 |
253,7 |
115,1 |
5,5 |
||
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
36,2 |
226,8 |
-197,5 |
-62,9 |
6,9 |
||
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1 za obdobje jan.-feb. od leta 2022 do 2025
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1)
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah za obdobje jan.-feb. od leta 2022 do 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - februar |
||||||||||||||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||||||||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|||||||||||||||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
3,4 |
2,7 |
2,5 |
2,5 |
3,5 |
2,5 |
2,7 |
1,9 |
1,9 |
1,8 |
||||||||||||||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,7 |
1,2 |
1,3 |
1,2 |
1,2 |
1,3 |
1,2 |
1,1 |
1,2 |
1,1 |
||||||||||||||
|
Transport |
38,8 |
36,3 |
33,8 |
30,6 |
32,7 |
27,4 |
27,8 |
24,0 |
20,7 |
22,3 |
||||||||||||||
|
Potovanja |
9,5 |
20,3 |
20,4 |
21,0 |
20,6 |
10,3 |
15,6 |
20,5 |
23,6 |
22,5 |
||||||||||||||
|
Gradbene storitve |
10,4 |
7,6 |
7,5 |
7,7 |
5,8 |
4,3 |
4,6 |
2,9 |
3,7 |
2,6 |
||||||||||||||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
3,4 |
2,9 |
3,0 |
3,7 |
2,9 |
3,4 |
3,1 |
3,2 |
3,5 |
2,7 |
||||||||||||||
|
Finančne storitve |
1,3 |
1,0 |
1,0 |
1,1 |
1,1 |
1,9 |
1,3 |
1,0 |
0,4 |
0,7 |
||||||||||||||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,2 |
1,0 |
1,5 |
1,7 |
1,4 |
4,5 |
3,6 |
4,4 |
3,6 |
5,0 |
||||||||||||||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,9 |
8,7 |
8,7 |
9,7 |
9,9 |
12,0 |
10,2 |
10,0 |
10,7 |
11,6 |
||||||||||||||
|
Ostale poslovne storitve |
20,6 |
17,9 |
19,6 |
20,0 |
20,2 |
28,2 |
26,6 |
27,8 |
27,1 |
27,0 |
||||||||||||||
|
Storitve raziskav in razvoja |
2,2 |
2,4 |
2,2 |
2,3 |
2,6 |
1,2 |
1,0 |
0,8 |
0,8 |
0,6 |
||||||||||||||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
4,8 |
4,6 |
5,2 |
5,0 |
5,2 |
12,2 |
12,4 |
12,7 |
12,2 |
10,9 |
||||||||||||||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
13,6 |
10,9 |
12,2 |
12,8 |
12,5 |
14,8 |
13,2 |
14,3 |
14,2 |
15,5 |
||||||||||||||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
0,7 |
0,4 |
0,6 |
0,7 |
0,6 |
2,3 |
1,8 |
1,6 |
1,8 |
1,3 |
||||||||||||||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,0 |
0,1 |
0,1 |
2,0 |
1,5 |
1,4 |
1,7 |
1,4 |
||||||||||||||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|||||||||||||
Vir: Banka Slovenije
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-februar |
zadnjih 12 mesecev |
februar |
februar |
|
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-195,8 |
-322,8 |
-629,4 |
-184,3 |
-52,5 |
|
Imetja |
229,9 |
292,5 |
1.362,5 |
134,7 |
95,1 |
|
Lastniški kapital |
2,8 |
17,6 |
297,9 |
14,3 |
11,0 |
|
Reinvestirani dobički |
79,1 |
54,8 |
201,4 |
40,5 |
17,5 |
|
Dolžniški instrumenti |
148,0 |
220,1 |
863,2 |
79,8 |
66,6 |
|
Obveznosti |
425,7 |
615,3 |
1.991,9 |
318,9 |
147,6 |
|
Lastniški kapital |
72,3 |
10,2 |
710,7 |
62,2 |
4,4 |
|
Reinvestirani dobički |
120,4 |
236,1 |
733,1 |
116,1 |
123,2 |
|
Dolžniški instrumenti |
233,0 |
369,1 |
548,0 |
140,7 |
20,1 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-195,8 |
-322,8 |
-629,4 |
-184,3 |
-52,5 |
|
Domače v tujini |
165,0 |
88,6 |
618,7 |
90,1 |
33,3 |
|
Lastniški kapital |
2,8 |
17,6 |
297,9 |
14,3 |
11,0 |
|
Reinvestirani dobički |
79,1 |
54,8 |
201,4 |
40,5 |
17,5 |
|
Dolžniški instrumenti |
83,1 |
16,2 |
119,4 |
35,2 |
4,8 |
|
Tuje v Sloveniji |
360,8 |
411,5 |
1.248,1 |
274,4 |
85,8 |
|
Lastniški kapital |
72,3 |
10,2 |
710,7 |
62,2 |
4,4 |
|
Reinvestirani dobički |
120,4 |
236,1 |
733,1 |
116,1 |
123,2 |
|
Dolžniški instrumenti |
168,1 |
165,2 |
-195,8 |
96,1 |
-41,7 |
Vir: Banka Slovenije
4.2Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
februar 2024 |
februar 2025 |
|||||
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
|
v mio EUR |
57.871 |
64.046 |
-6.175 |
61.504 |
70.339 |
-8.836 |
|
1. Državni sektor |
23.260 |
7.267 |
15.992 |
24.896 |
6.393 |
18.502 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.528 |
5.048 |
-2.520 |
2.301 |
4.164 |
-1.863 |
|
1.2. Dolgoročni |
20.732 |
2.220 |
18.512 |
22.595 |
2.230 |
20.365 |
|
2. Centralna banka |
10.812 |
20.436 |
-9.624 |
12.176 |
21.806 |
-9.630 |
|
2.1. Kratkoročni |
9.856 |
13.707 |
-3.851 |
11.192 |
14.304 |
-3.112 |
|
2.2. Dolgoročni |
956 |
6.729 |
-5.773 |
984 |
7.501 |
-6.518 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.072 |
10.787 |
-5.715 |
5.791 |
13.356 |
-7.565 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.200 |
1.574 |
-374 |
1.133 |
1.468 |
-336 |
|
3.2. Dolgoročni |
3.872 |
9.214 |
-5.341 |
4.658 |
11.887 |
-7.229 |
|
4. Ostali sektorji |
12.186 |
19.533 |
-7.347 |
11.446 |
21.810 |
-10.365 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.003 |
10.227 |
-3.224 |
7.025 |
11.143 |
-4.118 |
|
4.2. Dolgoročni |
5.182 |
9.306 |
-4.123 |
4.421 |
10.668 |
-6.247 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
6.541 |
6.022 |
519 |
7.196 |
6.974 |
221 |
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - februar 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - februar 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije
5Metodologija
5.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
5.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
2007Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta )
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2024 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.