1Uvod

Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.

2Plačilna bilanca

2.1Plačilna bilanca – tekoči račun

Avgusta 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,2 mrd EUR presežka, kar je za 43 mio EUR več kot avgusta 2025. Saldo blagovne menjave je izkazoval primanjkljaj v znesku 0,1 mrd EUR, v storitveni menjavi pa je bil ustvarjen presežek v višini 0,4 mrd EUR. Salda primarnih in sekundarnih dohodkih sta tudi v avgustu izkazovala primanjkljaj - primarni dohodki 74 mio EUR, sekundarni dohodki pa 83 mio EUR.

V prvih osmih mesecih 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 1,9 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2025. Glavni razlog za poslabšanje salda tekočega računa ostaja poslabšanje salda blagovne menjave.

V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,7 mrd EUR. Presežek je bil ustvarjen le v storitveni menjavi, medtem ko je bil v blagovni menjavi, primarnih in sekundarnih dohodkih zabeležen primanjkljaj.

 

Blagovna menjava

Avgusta 2026 je primanjkljaj v blagovni menjavi znašal 0,1 mrd EUR in je bil v primerjavi z avgustom 2025 večji za 11 mio EUR. V primerjavi z avgustom 2025 sta se tako izvoz kot uvoz blaga povečala za 13,4 %. Glavni razlog za visoko rast blagovne menjave je bila na izvozni in uvozni strani rast vrednosti v kategorijah mineralna goriva in maziva, kemični proizvodi ter stroji in transportne naprave.

V prvih osmih mesecih 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v znesku 0,2 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2025 izkazoval presežek v znesku 0,1 mrd EUR. Na letni ravni se je izvoz blaga povečal za 8,1 %, uvoz blaga pa za 9,3 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 99,4 %. Saldo menjave s tujino se je najbolj poslabšal v kategorijah mineralna goriva in maziva ter stroji in transportne naprave, povečal pa se je presežek v kategoriji kemični proizvodi (predvsem medicinski in farmacevtski proizvodi).

Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih osmih mesecih leta 2026 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,4 mrd EUR in bil za 0,2 mrd EUR manjši kot v prvih osmih mesecih leta 2025. Izvoz v države članice EU je predstavljal 75,2 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s prvimi osmimi meseci leta 2025 povečal za 1,6 mrd EUR oz. za 7,7 %. Najbolj se je povečal izvoz v Italijo (274 mio EUR), na Hrvaško (261 mio EUR) in Madžarsko (260 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 76,0 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje leta 2025 povečal za 1,4 mrd EUR oz. za 6,6 %. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije (393 mio EUR), Hrvaške (220 mio EUR) in Nizozemske (156 mio EUR).

V blagovni menjavi z državami izven EU se je v prvih osmih mesecih 2026 glede na enako obdobje leta 2025 najbolj povečal izvoz v Rusko federacijo (179 mio EUR), na uvozni strani pa je izstopalo povečanje uvoza iz Kitajske (376 mio EUR).

Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.

Storitvena menjava

V avgustu 2026 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,4 mrd EUR in bil za 23 mio EUR večji kot v avgustu 2025. Izvoz storitev se je povečal za 3,6 %, uvoz storitev pa za 2,7 %.

V prvih osmih mesecih 2026 je presežek storitvene menjave znašal 2,8 mrd EUR, kar je bilo za 45 mio EUR več kot v prvih osmih mesecih leta 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 6,0 %, uvoz pa za 8,0 %.

K skupnem presežku so ponovno največ prispevale transportne storitve, kjer je v prvih osmih mesecih 2026 presežek znašal 1,4 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 se je presežek povečal za 65 mio EUR. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,8 mrd EUR) so dosegle storitve potovanj.

Tudi v storitveni menjavi poteka z EU okrog tri četrtine vseh tokov izvoza in uvoza. Presežek z državami EU je v prvih osmih mesecih znašal 1,9 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR manjši kot v prvih osmih mesecih leta 2025. Z EU je bilo opravljenih 75,0 % vseh bruto storitvenih tokov in ustvarjenega 68,0 % presežka celotne storitvene menjave s tujino. Izvoz je bil medletno večji za 4,9 %, uvoz pa za 8,9 %.

Primarni in sekundarni dohodki

Primanjkljaj primarnih dohodkov je v avgustu 2026 znašal 74 mio EUR in bil za 57 mio EUR manjši kot v avgustu 2025. Tudi v prvih osmih mesecih 2026 se je primanjkljaj zmanjšal. Znašal je 0,1 mrd EUR in bil v primerjavi s prvimi osmimi meseci leta 2025 manjši za 0,2 mrd EUR. Na zmanjšanje primanjkljaja so imeli vpliv predvsem manjši izdatki iz naslova dohodkov od kapitala.

Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v avgustu 2026 znašal 83 mio EUR in bil za 25 mio EUR večji kot v avgustu 2025. Sektor država je izkazoval primanjkljaj v znesku 55 mio EUR, ostali sektorji pa so k skupnem primanjkljaju prispevali 28 mio EUR. V prvih osmih mesecih 2026 je primanjkljaj sekundarnih dohodkov znašal 0,6 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR večji kot v enakem obdobju leta 2025.

2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun

V zadnjih dvanajstih mesecih je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazoval presežek v višini 2,9 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se je to odrazilo v presežku v višini 0,6 mrd EUR, medtem ko je statistična napaka znašala –2,3 mrd EUR. To predstavlja približno 1,8 % letnih bruto tokov tekočega računa in nakazuje možnost precenjenega izvoza oziroma finančnih prilivov iz tujine ali pa še neevidentiranih finančnih odlivov v tujino ter podcenjenega uvoza.

Avgusta 2026 je bil finančni račun praktično izravnan, saj je primanjkljaj znašal le 7 mio EUR. Kapitalski račun je medtem izkazoval primanjkljaj v višini 42 mio EUR, na kar so največ vplivali investicijski transferji države v tujino v višini 72 mio EUR.

Na finančnem računu so avgusta izstopali neto odlivi iz transakcij z vrednostnimi papirji v višini 0,3 mrd EUR. Pri tem so se imetja tujih dolžniških vrednostnih papirjev povečala za 188 mio EUR. Tovrstne naložbe so bile sektorsko zelo razpršene, pri čemer so banke prispevale nekaj več kot tretjino povečanja. Na strani obveznosti se je država pri tem instrumentu razdolžila za 49 mio EUR. Med neto prilivi so bili avgusta najpomembnejši komercialni krediti (101 mio EUR), posojila (76 mio EUR) in neposredne naložbe (67 mio EUR). Na gibanje posojil je najbolj vplivala država s povečanjem obveznosti za 133 mio EUR, medtem ko so banke povečale posojila tujini za 47 mio EUR.

V zadnjih dvanajstih mesecih so največji odliv sredstev v tujino predstavljale transakcije z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,4 mrd EUR. Med njimi so 55 % predstavljale transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov, nadaljnjih 45 % pa transakcije z dolžniškimi vrednostnimi papirji. Sledili so odlivi v obliki posojil v višini 1,1 mrd EUR, pri čemer so glavnino predstavljala posojila bank tujini.

Največji neto priliv sredstev je bil v zadnjih dvanajstih mesecih ustvarjen z gotovino in vlogami (1,2 mrd EUR), sledili pa so komercialni krediti (0,3 mrd EUR). Neposredne naložbe so v zadnjih dvanajstih mesecih prispevale le 0,1 mrd EUR neto priliva: tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se povečale za 1,0 mrd EUR, medtem ko so se domače neposredne naložbe v tujini povečale za 0,9 mrd EUR.

2.3Zunanji dolg

Ob koncu avgusta 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 67,1 mrd EUR, kar pomeni povečanje za 3,9 mrd EUR v primerjavi s koncem avgusta 2025. Njegova vrednost je predstavlja 94,3 % bruto domačega proizvoda za leto 2025 (izraženo v tekočih cenah). Hkrati so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so dosegla 77,0 mrd EUR oziroma 108,2 % BDP. Zaradi preseganja imetij nad obveznostmi do tujine, prisotnega že od konca leta 2020, se je neto zunanji dolg Slovenije dodatno znižal in ob koncu avgusta 2026 dosegel –9,9 mrd EUR, kar pomeni, da ima Slovenija do tujine neto upniški položaj. Največji neto dolžniški položaj ima država (19,9 mrd EUR), v manjši meri pa tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so ostali sektorji neto upniki tujine.

V primerjavi z avgustom 2025 se je bruto zunanji dolg povečal za 6,2 %. Največji delež bruto obveznosti do tujine ima država, ki je v tem obdobju obveznosti še povečala za 1,1 mrd EUR, na skupno 26,7 mrd EUR, kar predstavlja 39,8 % vseh. Povečanje je bilo v največji meri posledica izdaje novih dolžniških vrednostnih papirjev, nekaj tudi dodatnih posojil. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,6 mrd EUR, večinoma do ECB, in so posledica razlike med dejansko količino izdane gotovine in količino gotovine, določene s kapitalskim ključem (zajeto v tehnični postavki), skupno pa so dosegle 14,3 mrd EUR oziroma nekaj več kot petino vseh. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel 20,3 mrd EUR obveznosti, kar je slaba tretjina vseh in za 1,2 mrd EUR več kot leto prej. Bruto dolg komercialnih bank je ostal skoraj nespremenjen pri 5,7 mrd EUR, kar predstavlja približno 8,6 % vseh. Med instrumenti še naprej prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,3 %) ter gotovina in vloge (21,2 %).

Bruto terjatve do tujine so konec avgusta 2026 znašale 77,0 mrd EUR, kar pomeni 3,6-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Komercialne banke so v tem obdobju terjatve do tujine povečale za 1,1 mrd EUR, na skupno 15,8 mrd EUR oziroma petino vseh terjatev. Dobro polovico povečanja so predstavljala dana posojila nerezidentom, slabo polovico pa nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji je imel največ terjatev (32,9 mrd EUR oziroma 42,7 % vseh), kar je 2,2 mrd EUR več kot leto prej. Terjatve centralne banke so ostale skoraj nespremenjene pri 21,5 mrd EUR (približno tretjina vseh), prav tako terjatve države, ko so znašale 6,8 mrd EUR. Največji delež med instrumenti predstavljajo dolžniški vrednostni papirji (35,4 %) ter gotovina in vloge (31,9 %).

3Slike in tabele

3.1Plačilna bilanca

Tabela 1: Plačilna bilanca

Tekoči račun

Finančni račun

Vir: Banka Slovenije.

3.2Zunanji dolg

4Metodologija

4.1Metodološka pojasnila

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

4.2Posamezni metodološki poudarki

Izkazovanje neposrednih naložb

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.

Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Ocena reinvestiranih dobičkov

Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički).