1Uvod

Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.

2Plačilna bilanca

2.1Plačilna bilanca – tekoči račun

Avgusta 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,4 mrd EUR presežka, kar je za 0,2 mrd EUR več kot avgusta 2024. K pozitivnem rezultatu je tudi tokrat največ prispevala storitvena menjava, saldo blagovne menjave pa je bil skoraj izravnan. Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil za polovico manjši kot v avgustu 2024 in zato tudi glavni razlog za povečanje skupnega presežka. Saldo sekundarnih dohodkih je izkazoval minimalni presežek.

V prvih osmih mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,0 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR manj kot v enakem obdobju leta 2024. Presežek v blagovni in storitveni menjavi je bil za 69 mio EUR nižji kot v enakem obdobju lanskega leta, primanjkljaj primarnih in sekundarnih dohodkov pa je bil večji za 4 mio EUR.

V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 3,0 mrd EUR, k čemur je ponovno največ prispeval presežek v storitveni menjavi.

Revizija podatkov tekočega računa plačilne bilance za prvih sedem mesecev leta 2025, ki je bila tokrat večja na uvozni strani blagovne menjave, je pojasnjena v nadaljevanju.

Blagovna menjava

Avgusta 2025 je saldo blagovne menjave izkazoval presežek v znesku 11 mio EUR, kar je na enaki ravni kot v avgustu 2024 (6 mio EUR). Medletno sta se zmanjšala tako izvoz blaga (za 6,2 %) kot tudi uvoz blaga (za 6,4 %).

V prvih osmih mesecih 2025 je saldo blagovne menjave izkazoval presežek v znesku 0,3 mrd EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju leta 2024 presežek nekoliko višji in je znašal 0,4 mrd EUR. Medletno se je izvoz blaga zmanjšal za 0,2 %, uvoz blaga pa je bil na enaki ravni. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 101,1 %.

Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih osmih mesecih 2025 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,4 mrd EUR, kar je za 0,1 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta 2024. Izvoz v države članice EU je v prvih osmih mesecih 2025 predstavljal 75,2 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 zmanjšal za 78 mio EUR. Izstopalo je zmanjšanje izvoza v Francijo (za 0,2 mrd EUR), najbolj pa se je povečal  izvoz v Rusko federacijo (za 84 mio EUR) in Avstrijo (za 76 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 77,8 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 0,2 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Hrvaške (za 0,3 mrd EUR) in Avstrije (za 0,2 mrd EUR), zmanjšal pa uvoz iz Italije (za 0,2 mrd EUR).

Vrednost uvoza blaga iz EU v letu 2025 je v primerjavi s prejšnjo objavo za prvih 7 mesecev leta 2025 manjša za 0,8 mrd EUR predvsem zaradi izločitve nekaterih blagovnih transakcij, ki so bile doslej obravnavane kot redni uvoz blaga. Več informacij o vzroku za popravek podatkovnega vira plačilne bilance je dostopno v spletni objavi Statističnega urada RS.

Popravek je neposredno vplival na vrednost blagovne menjave z Nemčijo, odrazil pa se je tudi kot povečanje salda tekočega računa in na drugih agregatih plačilne bilance.

Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.

Storitvena menjava

Avgusta 2025 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,4 mrd EUR in bil na enaki ravni kot avgusta leta 2024. V medletni primerjavi se je izvoz storitev povečal za 2,2 %, rast uvoza storitev pa je bila 0,8-odstotna.

V prvih osmih mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 2,5 mrd EUR in le 18 mio EUR manj kot v enakem obdobju 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 4,2 %, uvoz pa za 6,4 %. Največ so k skupnem presežku prispevale transportne storitve, pri katerih je v prvih osmih mesecih 2025 presežek znašal 1,2 mrd EUR in je bil za 74 mio EUR višji kot v enakem obdobju leta 2024. Drugi najvišji pozitivni saldo (0,7 mrd EUR) so dosegle storitve potovanj, temu pa je sledil saldo gradbenih storitev (0,3 mrd EUR).

Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza, v poslovanju z državami EU pa je ustvarjenega tudi večina presežka. V prvih osmih mesecih 2025 je presežek znašal 1,4 mrd EUR. Izvoz je bil medletno večji za 3,1 %, uvoz pa za 7,0 %. Hitrejša rast uvoza od izvoza storitev z EU se je odrazila v zmanjšanju presežka za 0,1 mrd EUR.

Primarni in sekundarni dohodki

Avgusta 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 0,1 mrd EUR in bil za polovico manjši kot avgusta 2024. Primanjkljaj se je zmanjšal tudi v prvih osmih mesecev 2025 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024; znašal je 0,2 mrd EUR, kar je 0,3 mrd EUR manj kot v letu 2024. Zmanjšali so se tako prejemki kot izdatki dohodkov od kapitala (slednji nekoliko bolj), povečali pa prejemki od dela.

Saldo sekundarnih dohodkov je bil avgusta 2025 skoraj izravnan. Izkazoval je minimalni presežek v znesku 2 mio EUR, medtem ko je avgusta 2024 izkazoval primanjkljaj v znesku 27 mio EUR. V prvih osmih mesecih je primanjkljaj znašal 0,5 mrd EUR in bil za 0,3 mrd EUR višji kot v enakem obdobju leta 2024. To je bila deloma posledica manjših prejemkov (predvsem državnega sektorja), deloma pa višjih izdatkov (predvsem ostalih sektorjev).

2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun

V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,8 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 1,5 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka znaša 1,3 mrd EUR kar predstavlja v obsegu 1,1% bruto tokov tekočega računa na letni ravni.

Primanjkljaj kapitalskega računa v osmih mesecih leta 2025 znaša 0,2 mio EUR, kar je poslabšanje v primeri z enakim časovnim obdobjem leta 2024, ko je bil kapitalski račun skoraj izravnan. Približno polovica negativnega salda v letu 2025 izvira iz nižjih prejemkov kapitalskih transferov države medtem ko so izdatki ostali na ravni lanskega leta. Preostanek poslabšanja kapitalskega računa je pojasnjen v glavnem z nižjimi prejemki neproizvedenih nefinančnih imetij.

V osmih mesecih 2025 se je poslabšal tudi saldo finančnega računa, ki  z 0,8 mrd EUR presežka dosega le polovico ravni enakega obdobja leta 2024 ko je financiranje tujine in s tem presežek znašal 1,7 mrd EUR.

Preko posojil je v osmih mesecih leta 2025 prišlo v državo za dobro milijardo EUR sredstev, ki jih je večinoma črpala država. V enakem obdobju leta 2024 so posojila pomenila neto financiranje tujine, saj je bilo za 0,1 mrd EUR neto odlivov.

Neposredne naložbe so v osmih mesecih 2025 generirale 0,7 mrd EUR neto prilivov (0,3 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2024). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v osmih mesecih 2025 pokaže 0,7 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini in 1,4 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji.

Drugi instrumenti finančnega računa so letos generirali neto odlive, najbolj transakcije z vrednostnimi papirji, ki so v osmih mesecih 2025 dosegle 1,4 mrd neto odlivov, dve petini manj kot v enakem obdobju 2024. Glede na enako obdobje 2024 se je znižal predvsem obseg nakupov tujih obveznic, medtem ko so naložbe v večinoma državne domače obveznice ostale na primerljivi ravni.

2.3Zunanji dolg

Bruto zunanji dolg Slovenije je konec avgusta 2025 znašal 62,9 mrd EUR, kar predstavlja povečanje za 3,0 mrd EUR v primerjavi z enakim obdobjem lani. To ustreza 93,9 % BDP iz leta 2024 (v tekočih cenah). Vzporedno so se povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 4,9 mrd EUR, skupno na 72,5 mrd EUR oziroma 108,3 % BDP. Zaradi vztrajnega presežka imetij nad obveznostmi do tujine, ki se krepi že od konca leta 2020, je neto zunanji dolg Slovenije vse bolj negativen. Konec avgusta 2025 je znašal –9,6 mrd EUR, kar pomeni, neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (18,9 mrd EUR), ter v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.

Bruto zunanji dolg je bil avgusta 2025 za 5,1 % višji kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,6 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 2,0 mrd EUR na 25,5 mrd EUR. Obveznosti centralne banke so narasle za 1,1 mrd EUR in so dosegle 12,7 mrd EUR (dobra petina vseh), medtem ko so obveznosti  komercialnih bank ostale skoraj nespremenjene in so znašale 5,6 mrd EUR (slaba desetina vseh). Podobno je tudi bruto dolg nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki predstavlja 30,2 % celotnega dolga ohranil primerljivo raven glede na leto prej. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,2 %) in gotovina in vloge (20,2 %).

Bruto terjatve do tujine so avgusta 2025 znašale 72,5 mrd EUR, kar je 7,3 % več kot pred enim letom. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolje povečale komercialne banke, za 2,9 mrd EUR na 14,7 mrd EUR (petina vseh), večinoma z nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (29,8 mrd EUR oz. 41,1 % vseh) je terjatve do tujine glede na predhodno leto, povečal za 2,2 mrd EUR. Država je glede na leto prej vrednost  terjatev povečala le za 1,5% in dosegla 6,6 mrd EUR, medtem ko je centralna banka terjatve za 1,2% znižala na končnih 21,4 mrd EUR (slaba tretjino vseh). Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (35,1 %) ter gotovina in vloge (32,6 %).

3Slike in tabele

3.1Plačilna bilanca

Tabela 1: Plačilna bilanca

Tekoči račun

Finančni račun

Tabela 3: Neposredne naložbe

3.2Zunanji dolg

4Metodologija

4.1Metodološka pojasnila

Ekonomski odnosi s tujino

Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Plačilna bilanca

Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.

Stanje mednarodnih naložb

Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.

Bruto zunanji dolg

Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.

4.2Posamezni metodološki poudarki

Izkazovanje neposrednih naložb

V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.

Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)

Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.

Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.

Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.

Ocena reinvestiranih dobičkov

Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2024 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.