1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Aprila 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,1 mrd EUR presežka, kar je za 0,3 mrd EUR manj kot v aprilu 2025. Saldo storitvene menjave je k presežku prispeval 0,3 mrd EUR, medtem ko je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v znesku 0,2 mrd EUR. Skupni saldo primarnih in sekundarnih dohodkov je izkazoval minimalni presežek (2 mio EUR).
V prvih štirih mesecih 2026 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,6 mrd EUR, kar je za 0,3 mrd EUR manj kot v enakem obdobju 2025. Razlog za poslabšanje salda tekočega računa je poslabšanje salda blagovne menjave.
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,2 mrd EUR, k čemur je ponovno največ prispeval presežek v storitveni menjavi.
Blagovna menjava
Aprila 2026 je primanjkljaj v blagovni menjavi znašal 0,2 mrd EUR. V primerjavi z aprilom 2025 se je saldo blagovne menjave poslabšal za 0,3 mrd EUR. Aprilski primanjkljaj je bil najvišji po decembru 2025. Blagovna menjava sicer raste: v primerjavi z aprilom 2025 se je izvoz blaga povečal za 5,3 %, uvoz blaga pa za 15,2 %.
V prvih štirih mesecih 2026 je saldo blagovne menjave izkazoval primanjkljaj v znesku 0,3 mrd EUR, medtem ko je v enakem obdobju leta 2025 izkazoval presežek v znesku 0,1 mrd EUR. V tem obdobju se je izvoz blaga povečal za 3,5 %, uvoz blaga pa za 6,5 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 98,2 %.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih štirih mesecih 2026 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,3 mrd EUR in bil na enaki ravni kot v prvih štirih mesecih leta 2025. Izvoz v države članice EU je predstavljal 75,5 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s prvimi štirimi meseci leta 2025 povečal za 3,4 % oz. 0,4 mrd EUR. Najbolj se je povečal izvoz na Hrvaško (93 mio EUR) in Italijo (82 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 76,2 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje leta 2025 prav tako povečal za 3,4 % oz. 0,4 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije (132 mio EUR), zmanjšal pa se je iz Italije (74 mio EUR).
V blagovni menjavi z državami izven EU se je v prvih štirih mesecih 2026 glede na enako obdobje leta 2025 izvoz najbolj povečal v Rusko federacijo (102 mio EUR), na uvozni strani pa je izstopalo povečanje uvoza s Kitajske (177 mio EUR).
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Aprila 2026 je presežek v storitveni menjavi znašal 0,3 mrd EUR in je bil za 31 mio EUR nižji kot aprila 2025. Tako izvoz kot uvoz storitev sta se povečala za 4,8 %.
V prvih štirih mesecih 2026 je presežek storitvene menjave znašal 1,1 mrd EUR, kar je bilo za 48 mio EUR več kot v enakem obdobju 2025. Izvoz storitev se je medletno povečal za 5,8 %, uvoz pa za 13,1 %.
K skupnem presežku so ponovno največ prispevale transportne storitve, kjer je v prvih štirih mesecih 2026 presežek znašal 0,6 mrd EUR. V primerjavi z enakim obdobjem leta 2025 se je presežek povečal za 47 mio EUR. Drugi najvišji pozitivni saldo (150 mio EUR) so dosegle storitve potovanj.
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza, ki so tudi v prvih štirih mesecih 2026 ustvarili glavnino (62,7 %) presežka. Ta je znašal 0,7 mrd EUR in bil na enaki ravni kot v prvih štirih mesecih leta 2025. Izvoz je bil medletno večji za 5,9 %, uvoz pa za 7,8 %.
Primarni in sekundarni dohodki
Prejemki in izdatki iz naslova primarnih dohodkov so bili v aprilu in v prvih štirih mesecih leta 2026 na podobni ravni kot v enakem obdobju leta 2025. Aprila 2026 je presežek primarnih dohodkov znašal 17 mio EUR, medtem ko je v prvih štirih mesecih 2026 znašal 34 mio EUR in se je glede na enako obdobje leta 2025 zmanjšal za 8 mio EUR.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v aprilu 2026 znašal 16 mio EUR, kar je manj kot v aprilu 2025, ko je saldo sekundarnih dohodkov izkazoval primanjkljaj v znesku 59 mio EUR. Saldo sekundarnih dohodkov državnega sektorja se je izboljšal (predvsem zaradi porasta prejemkov) in tokrat izkazoval presežek v znesku 29 mio EUR, medtem ko se je saldo ostalih sektorjev poslabšal in izkazoval primanjkljaj v znesku 45 mio EUR.
V prvih štirih mesecih 2026 je primanjkljaj sekundarnih dohodkov znašal 0,2 mrd EUR in bil za 0,1 mrd EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2025.
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih je skupni saldo tekočega in kapitalskega računa izkazoval presežek v višini 2,2 mrd EUR, kar pomeni neto financiranje tujine. V finančnem računu se je to odrazilo v presežku v višini 0,9 mrd EUR, medtem ko je statistična napaka znašala –1,4 mrd EUR. Ta je predstavljala približno 1,1 % letnih bruto tokov tekočega računa.
Aprila 2026 sta bila salda kapitalskega in finančnega računa pozitivna (0,1 in 0,2 mrd EUR posamično). Najbolj je na pozitiven saldo kapitalskega računa ta mesec vplival priliv investicijskih podpor državi (skoraj 0,2 mrd EUR).
Na finančnem računu je bilo v aprilu 2026 največ prilivov ustvarjenih pri vrednostnih papirjih, in sicer v višini 0,3 mrd EUR. K temu je največ prispevala država z dodatno izdajo obveznic. Preko posojil je v državo priteklo še 0,1 mrd EUR, kjer je bila prav tako glavni dejavnik država. Na strani odlivov izstopa gotovina in vloge z 0,2 mrd EUR neto odliva, na kar je najbolj vplivala centralna banka z 0,5 mrd EUR povečanja terjatev v plačilnem sistemu evrskega območja (Target pozicija), ostali sektorji pa so zniževali vloge, najbolj banke in nefinančne družbe (obakrat 0,1 mrd EUR).
V zadnjih dvanajstih mesecih je največji odliv sredstev v tujino izhajal iz transakcij z vrednostnimi papirji, ki so skupaj znašale 1,2 mrd EUR. Med njimi so 69 % predstavljale transakcije z lastniškimi vrednostnimi papirji in delnicami investicijskih skladov, preostalih 31 % pa transakcije z obveznicami.
Največji priliv sredstev je bil v obravnavanem obdobju ustvarjen v obliki neposrednih naložb v višini 0,6 mrd EUR, sledil je neto priliv gotovine in vlog (0,2 mrd EUR). Pri neposrednih naložbah je bilo zabeleženih 1,6 mrd EUR povečanja tujih naložb v Sloveniji in 1,0 mrd EUR povečanja domačih naložb v tujini.
3Zunanji dolg
Konec aprila 2026 je bruto zunanji dolg Slovenije znašal 66,3 mrd EUR, kar je 4,1 mrd EU več kot konec aprila 2025. Vrednost ustreza 94,0 % BDP iz leta 2025 (v tekočih cenah). Hkrati z bruto dolgom so se v enakem obdobju povečala tudi imetja dolžniških instrumentov, in sicer za 4,6 mrd EUR, skupno na 76,1 mrd EUR oziroma 108,0 % BDP. Ker se presežek imetij nad obveznostmi do tujine že od konca leta 2020 povečuje, je neto zunanji dolg Slovenije čedalje bolj negativen. Konec aprila 2026 je znašal –9,8 mrd EUR, kar predstavlja neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Neto dolžniški položaj do tujine ima sektor država (19,7 mrd EUR) in v manjši meri kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Bruto zunanji dolg je bil konec aprila 2026 za 6,6 % višji kot leto prej. Država, ki ima največje bruto obveznosti do tujine (40,6 % vseh), je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,8 mrd EUR, na skupno 26,9 mrd EUR. Dobra tretjina povečanja je posledica izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, polovica pa najetja dodatnih posojil. Obveznosti centralne banke so se povečale za 1,2 mrd EUR, v celoti iz naslova gotovine in vlog. Skupna vrednost njenih obveznosti do tujine je znašala 13,5 mrd EUR in predstavljala dobro petino vseh. Obveznosti nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji so znašale 19,6 mrd EUR, kar predstavlja slabo tretjino vseh, v primerjavi z letom pred tem so se povečale za 0,5 mrd EUR. Tudi bruto dolg komercialnih bank se je povečal za 0,5 mrd EUR na 6,3 mrd EUR, (desetina vseh). Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (35,9 %) ter gotovina in vloge (20,3 %).
Bruto terjatve do tujine so konec aprila 2026 dosegle 76,1 mrd EUR, kar je predstavljalo 4,6 % rast v primerjavi z letom prej. V tem obdobju so terjatve do tujine najbolj povečale komercialne banke – za 1,7 mrd EUR, na skupno 15,4 mrd EUR (petina vseh). Približno dve tretjini povečanja so predstavljala dana posojila nerezidentom, tretjino pa nakupi tujih vrednostnih papirjev. Nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji, ki ima najvišjo vrednost terjatev (32,0 mrd EUR oziroma 42,0 % vseh), je v primerjavi s preteklim letom povečal terjatve za 1,8 mrd EUR. Centralna banka je prav tako povečala svoje terjatve, in sicer za 1,0 mrd EUR, na končnih 22,0 mrd EUR (slaba tretjina vseh). Edini sektor, ki je v tem obdobju vrednost terjatev rahlo znižal, je bila država, s 6,7 mrd EUR terjatev konec aprila 2026. Med instrumenti so prevladovali dolžniški vrednostni papirji (34,8 %) ter gotovina in vloge (31,6 %).
4Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da poleg dolžniških vključuje tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Imetja so bila konec prvega četrtletja 2026 za 3,4 mrd EUR višja, obveznosti pa za 4,1 mrd EUR glede na konec predhodnega leta. Neto stanje mednarodnih naložb (imetja – obveznosti) je konec marca 2026 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine v višini 8,1 mrd EUR, kar pomeni poslabšanje za 0,7 mrd EUR glede na konec leta 2025.
Nekoliko slabša neto pozicija do tujine v prvem četrtletju 2026 je bila predvsem posledica vrednotenj naložb v vrednostne papirje v obliki cenovnih sprememb (-1,0 mrd EUR) in transakcij finančnega računa plačilne bilance (-0,1 mrd EUR), medtem ko so k njenemu izboljšanju prispevale ostale spremembe (0,2 mrd EUR) in tečajni učinki (0,1 mrd EUR).
Med posameznimi instrumenti so konec prvega četrtletja 2026 negativno neto pozicijo do tujine izkazovale le neposredne naložbe; njihov obseg je znašal –12,5 mrd EUR, pri čemer se je negativna pozicija v primerjavi s predhodnim četrtletjem zmanjšala za 0,2 mrd EUR. Največjo pozitivno neto pozicijo so konec marca 2026 izkazovale ostale naložbe in naložbe v lastniške vrednostne papirje, obe v višini 6,8 mrd EUR. Stanje ostalih naložb se je povečalo za 0,6 mrd EUR, predvsem zaradi večjih imetij gotovine in vlog centralne banke ter države ter zaradi povečanja danih posojil nefinančnih družb. Po drugi strani se je raven naložb v lastniške vrednostne papirje znižala za 0,7 mrd EUR, predvsem zaradi povečane tuje lastniške udeležbe v komercialnih bankah in nefinančnih družbah (0,5 mrd EUR). Neto naložbe v dolžniške vrednostne papirje so konec prvega četrtletja 2026 znašale 2,3 mrd EUR, kar je za 1,1 mrd EUR manj kot konec decembra 2025. Na zmanjšanje neto pozicije je največ vplivalo povečanje obveznosti države iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev (1,3 mrd EUR). Mednarodne denarne rezerve so konec marca 2026 ostale nespremenjene pri 3,0 mrd EUR, medtem ko so se glede na leto prej povečale za 0,2 mrd EUR, predvsem zaradi rasti monetarnega zlata. Glavnino rezerv so konec prvega četrtletja 2026 predstavljala druga rezervna imetja v obliki vrednostnih papirjev (1,3 mrd EUR). Neto pozicija finančnih derivativov je konec prvega četrtletja 2026 dosegla 1,5 mrd EUR ter se primerjalno s koncem leta 2025 povečala za 0,2 mrd EUR, predvsem v obliki povečanja imetij sektorja države.
5Slike in tabele
Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
|
predhodni podatki, 12. 06. 2026 |
|
|
|
|
|
|
tokovi v mio EUR |
|
januar - april |
|
zadnjih 12 mesecev |
april |
|||||
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
887 |
598 |
|
2.203 |
|
445 |
127 |
|
1. |
Blago |
153 |
-270 |
|
-557 |
|
153 |
-186 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
14.328 |
14.824 |
42.789 |
3.650 |
3.842 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
14.175 |
15.093 |
43.346 |
3.496 |
4.027 |
||
|
2. |
Storitve |
1.034 |
1.082 |
|
4.002 |
|
342 |
311 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
3.798 |
3.980 |
13.645 |
1.029 |
1.089 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
2.764 |
2.898 |
9.643 |
687 |
777 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
41 |
34 |
|
-428 |
|
9 |
17 |
|
3.1. |
Prejemki |
1.162 |
1.166 |
3.215 |
284 |
301 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
1.121 |
1.132 |
3.643 |
275 |
283 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-341 |
-248 |
|
-814 |
|
-59 |
-16 |
|
4.1. |
Prejemki |
564 |
835 |
2.411 |
149 |
238 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
905 |
1.083 |
3.225 |
208 |
253 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
-179 |
21 |
|
18 |
|
-26 |
113 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
-98 |
-128 |
-100 |
-27 |
-35 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-81 |
149 |
118 |
1 |
147 |
||
|
III. |
Finančni račun |
636 |
149 |
|
863 |
|
441 |
224 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
-138 |
-72 |
|
-609 |
|
237 |
119 |
|
1.1. |
Imetja |
530 |
748 |
1.172 |
86 |
29 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
667 |
820 |
1.781 |
-151 |
-90 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
105 |
-1.226 |
|
1.161 |
|
125 |
-311 |
|
2.1. |
Imetja |
1.403 |
689 |
2.696 |
12 |
109 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
1.298 |
1.915 |
1.535 |
-113 |
420 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
22 |
-16 |
|
107 |
|
30 |
-1 |
|
4. |
Ostale naložbe |
469 |
1.464 |
|
100 |
|
-1 |
390 |
|
4.1. |
Imetja |
1.604 |
3.113 |
2.966 |
-321 |
576 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
1.134 |
1.649 |
|
2.866 |
|
-321 |
186 |
|
5. |
Rezervna imetja |
178 |
-1 |
|
105 |
|
49 |
27 |
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-72 |
-471 |
|
-1.358 |
|
21 |
-16 |
Vir: Banka Slovenije.
Podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije.
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije.
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1).
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije.
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije.
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - april |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
|
uvoz |
|||||||||
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
|
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,3 |
2,6 |
2,7 |
3,2 |
2,2 |
2,7 |
1,8 |
1,9 |
1,7 |
1,5 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
1,1 |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
1,1 |
||
|
Transport |
33,6 |
31,8 |
30,2 |
31,0 |
30,2 |
27,4 |
22,8 |
21,0 |
21,1 |
19,4 |
||
|
Potovanja |
20,8 |
21,4 |
20,7 |
20,2 |
21,4 |
17,3 |
22,6 |
24,2 |
23,0 |
24,2 |
||
|
Gradbene storitve |
7,3 |
7,7 |
7,5 |
6,0 |
5,2 |
4,6 |
3,1 |
3,8 |
3,0 |
2,7 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
3,1 |
2,9 |
3,5 |
3,3 |
5,3 |
3,0 |
2,8 |
3,8 |
3,8 |
4,3 |
||
|
Finančne storitve |
0,9 |
1,0 |
1,1 |
0,9 |
0,9 |
1,1 |
0,9 |
0,3 |
1,0 |
0,9 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,3 |
1,4 |
1,5 |
1,4 |
1,6 |
3,8 |
4,0 |
4,2 |
4,3 |
4,5 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,5 |
8,8 |
9,7 |
9,9 |
9,5 |
10,0 |
9,7 |
9,7 |
10,5 |
10,0 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
20,0 |
20,3 |
20,2 |
22,0 |
21,8 |
26,3 |
28,1 |
26,6 |
27,8 |
28,6 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
3,0 |
3,0 |
2,6 |
3,7 |
3,8 |
1,1 |
0,9 |
0,8 |
0,6 |
0,5 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,0 |
5,3 |
4,8 |
4,8 |
5,3 |
11,9 |
13,2 |
11,8 |
11,9 |
12,8 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
12,0 |
11,9 |
12,8 |
13,5 |
12,7 |
13,3 |
13,9 |
14,0 |
15,2 |
15,2 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
1,0 |
0,7 |
1,4 |
0,8 |
0,6 |
1,5 |
1,7 |
1,8 |
1,4 |
1,4 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,1 |
1,2 |
1,4 |
1,2 |
1,5 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
|
Vir: Banka Slovenije.
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije.
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije.
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-december |
zadnjih 12 mesecev |
april |
april |
|
|
2025 |
2026 |
2025 |
2026 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-375 |
-72 |
-609 |
-20 |
119 |
|
Imetja |
444 |
748 |
1.172 |
114 |
29 |
|
Lastniški kapital |
74 |
105 |
573 |
47 |
15 |
|
Reinvestirani dobički |
112 |
172 |
228 |
45 |
32 |
|
Dolžniški instrumenti |
258 |
472 |
370 |
22 |
-18 |
|
Obveznosti |
819 |
820 |
1.781 |
134 |
-90 |
|
Lastniški kapital |
60 |
139 |
653 |
25 |
51 |
|
Reinvestirani dobički |
328 |
220 |
689 |
71 |
-131 |
|
Dolžniški instrumenti |
431 |
462 |
439 |
38 |
-10 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
-375 |
-72 |
-609 |
-20 |
119 |
|
Domače v tujini |
128 |
542 |
1.023 |
25 |
115 |
|
Lastniški kapital |
74 |
105 |
573 |
47 |
15 |
|
Reinvestirani dobički |
112 |
172 |
228 |
45 |
32 |
|
Dolžniški instrumenti |
-58 |
266 |
221 |
-67 |
68 |
|
Tuje v Sloveniji |
502 |
615 |
1.632 |
45 |
-4 |
|
Lastniški kapital |
60 |
139 |
653 |
25 |
51 |
|
Reinvestirani dobički |
328 |
220 |
689 |
71 |
-131 |
|
Dolžniški instrumenti |
114 |
256 |
290 |
-51 |
76 |
Vir: Banka Slovenije.
5.1Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
v mio EUR |
april 2025 |
april 2026 |
||||
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
|
62.166 |
71.523 |
-9.357 |
66.278 |
76.112 |
-9.834 |
|
|
1. Državni sektor |
25.044 |
6.661 |
18.383 |
26.878 |
6.661 |
20.218 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.692 |
4.426 |
-1.734 |
3.193 |
4.419 |
-1.226 |
|
1.2. Dolgoročni |
22.352 |
2.235 |
20.117 |
23.686 |
2.242 |
21.444 |
|
2. Centralna banka |
12.268 |
20.996 |
-8.728 |
13.513 |
22.035 |
-8.522 |
|
2.1. Kratkoročni |
11.333 |
13.616 |
-2.283 |
12.596 |
14.371 |
-1.775 |
|
2.2. Dolgoročni |
935 |
7.380 |
-6.445 |
917 |
7.664 |
-6.747 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.767 |
13.670 |
-7.903 |
6.253 |
15.420 |
-9.167 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.089 |
1.532 |
-444 |
1.222 |
1.859 |
-638 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.678 |
12.137 |
-7.460 |
5.031 |
13.560 |
-8.529 |
|
4. Ostali sektorji |
11.817 |
23.227 |
-11.410 |
12.291 |
24.874 |
-12.583 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.174 |
11.812 |
-4.638 |
7.518 |
12.196 |
-4.678 |
|
4.2. Dolgoročni |
4.643 |
11.415 |
-6.772 |
4.773 |
12.678 |
-7.905 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
7.271 |
6.970 |
302 |
7.343 |
7.122 |
221 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga.
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - april 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - april 2026
Vir: Banka Slovenije.
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije.
5.2Stanje mednarodnih naložb
Tabela 5: Stanje mednarodnih naložb
|
v mio EUR |
Q4-2025 |
Q1-2026 |
|
||||
|
stanje |
transakcije |
cenovne spremembe |
tečajne spremembe |
ostale spremembe |
stanje |
stanje kot delež v BDP v % |
|
|
1. Imetja |
99.274 |
3.790 |
-702 |
205 |
97 |
102.665 |
145,7 |
|
1.1 Neposredne naložbe |
16.627 |
719 |
0 |
5 |
159 |
17.511 |
24,8 |
|
1.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
12.401 |
193 |
-462 |
124 |
-12 |
12.243 |
17,4 |
|
1.3 Dolžniški VP |
25.470 |
388 |
-234 |
7 |
3 |
25.633 |
36,4 |
|
1.4 Finančni derivativi |
2.006 |
-18 |
14 |
0 |
284 |
2.286 |
3,2 |
|
1.5 Ostala imetja |
39.751 |
2.537 |
0 |
26 |
-337 |
41.977 |
59,6 |
|
1.6 Rezervna imetja |
3.019 |
-28 |
-20 |
44 |
0 |
3.015 |
4,3 |
|
2. Obveznosti |
90.405 |
3.865 |
266 |
58 |
-75 |
94.520 |
134,1 |
|
2.1 Neposredne naložbe |
29.351 |
910 |
0 |
8 |
-288 |
29.981 |
42,5 |
|
2.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
4.876 |
-48 |
559 |
0 |
0 |
5.387 |
7,6 |
|
2.3 Dolžniški VP |
22.058 |
1.544 |
-309 |
21 |
-2 |
23.312 |
33,1 |
|
2.4 Finančni derivativi |
643 |
-3 |
17 |
0 |
83 |
740 |
1,0 |
|
2.5 Ostale obveznosti |
33.477 |
1.463 |
0 |
29 |
131 |
35.100 |
49,8 |
|
3. Neto pozicija (1.-2.) |
8.869 |
-75 |
-968 |
148 |
172 |
8.145 |
11,6 |
Vir: Banka Slovenije.
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah stanja mednarodnih naložb , podrobneje tudi po državah.
Slika 14: Spremembe neto stanja mednarodnih naložb
Vir: Banka Slovenije.
Slika 15: Neto stanje mednarodnih naložb - razčlenitev po instrumentih
Vir: Banka Slovenije.
6Metodologija
6.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
6.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leto 2025 in 2026 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.