1Uvod
Publikacija Ekonomski odnosi s tujino izhaja mesečno. Vsebuje statistične podatke in opis stanja mednarodnih naložb, zunanjega dolga ter osnovnih gibanj v plačilni bilanci. Podatki so dosegljivi tudi v obliki podatkovnih serij: https://px.bsi.si/pxweb/sl/serije_slo/ pod razdelkom Ekonomski odnosi s tujino.
2Plačilna bilanca
2.1Plačilna bilanca – tekoči račun
Aprila 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval 0,4 mrd EUR presežka. K presežku je saldo storitvene menjave prispeval 0,3 mrd EUR, saldo blagovne menjave pa 0,1 mrd EUR. Salda primarnih in sekundarnih dohodkov sta bila negativna in skupno zmanjšala celotni presežek tekočega računa za 74 mio EUR.
V prvih štirih mesecih 2025 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,7 mrd EUR, kar je za 0,4 mrd EUR manj kot v enakem obdobju 2024. Na poslabšanje salda tekočega računa je najbolj vplivalo poslabšanje saldov blagovne menjave in sekundarnih dohodkov.
V zadnjih 12 mesecih je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,6 mrd EUR, k čemur je ponovno največ prispeval presežek v storitveni menjavi.
Blagovna menjava
Aprila 2025 je presežek blagovne menjave znašal 0,1 mrd EUR in bil za 70 mio EUR višji kot v aprilu 2024. Aprilski presežek, najvišji v zadnjih šestih mesecih, je bil dosežen ob manjši blagovni menjavi. Izvoz se je zmanjšal za 1,9 %, uvoz pa za 3,8 %.
V prvih štirih mesecih 2025 je bil saldo blagovne menjave izravnan (le 14 mio EUR presežka), medtem ko je v enakem obdobju 2024 presežek znašal 0,2 mrd. V tem obdobju se je izvoz blaga povečal za 1,1 %, uvoz pa za 2,3 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 100,1 %.
Z EU, ki predstavlja okoli tri četrtine tokov izvoza in uvoza, je saldo blagovne menjave v prvih štirih mesecih 2025 izkazoval primanjkljaj v znesku 0,5 mrd EUR, kar je za 0,4 mrd EUR več kot je znašal primanjkljaj v enakem obdobju 2024. Izvoz v države članice EU je v štirih mesecih 2025 predstavljal 75,1 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 0,1 % oz. 15 mio EUR. Izstopalo je zmanjšanje izvoza v Francijo (138 mio EUR). Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 78,7 % celotnega uvoza in se je glede na enako obdobje 2024 povečal za 3,6 % oz. 0,4 mrd EUR. Najbolj se je povečal uvoz iz Nemčije (217 mio EUR), Hrvaške (174 mio EUR) in Avstrije (122 mio EUR).
Podatki o izvozu in uvozu blaga in storitev po posamičnih državah so na voljo v spletni objavi podatkovnih serij Banke Slovenije.
Storitvena menjava
Aprila 2025 je presežek storitev znašal 0,3 mrd EUR in je bil za 19 mio EUR višji kot aprila 2024. Izvoz se je povečal za 3,5 %, uvoz pa za 2,3 %.
V prvih štirih mesecih 2025 je presežek storitvene menjave znašal 1,0 mrd EUR, kar je bilo za 62 mio EUR manj kot v enakem obdobju 2024. Izvoz vseh storitev se je medletno povečal za 5,2 %, uvoz pa za 10,0 %.
Največ so k skupnem presežku prispevale transportne storitve, pri katerih je v prvih štirih mesecih 2025 presežek znašal 0,6 mrd EUR. Bil je na podobni ravni kot v 2024, višji le za 15 mio EUR. Drugi najvišji pozitivni saldo (148 mio EUR) so dosegle storitve potovanj, temu pa so sledile gradbene storitve (138 mio EUR).
Tudi v storitveni menjavi poteka z EU skoraj tri četrtine tokov izvoza in uvoza, kar je tudi v prvih štirih mesecih 2025 ustvarilo glavnino presežka (0,7 mrd EUR). Izvoz je bil medletno večji za 1,7 %, uvoz pa za 8,7 %. Hitrejša rast uvoza od izvoza storitev z EU se je odrazila tudi v zmanjšanju presežka (za 0,1 mrd EUR).
Primarni in sekundarni dohodki
Aprila 2025 je primanjkljaj primarnih dohodkov znašal 27 mio EUR in bil na podobni ravni kot v letošnjih prvih treh mesecih. V prvih štirih mesecih 2025 je znašal 83 mio EUR in se je glede na enako obdobje 2024 zmanjšal za 68 mio EUR.
Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v aprilu 2025 znašal 46 mio EUR, medtem ko je v aprilu 2024 izkazoval presežek v znesku 51 mio EUR. Poslabšala sta se tako saldo sekundarnih dohodkov državnega sektorja (za 31 mio EUR) kot tudi saldo ostalih sektorjev (za 66 mio EUR). V prvih štirih mesecih 2025 je primanjkljaj znašal 0,3 mrd EUR in bil za 0,2 mrd EUR višji kot v letu 2024.
2.2Plačilna bilanca – kapitalski in finančni račun
V zadnjih dvanajstih mesecih salda tekočega in kapitalskega računa skupaj izkazujeta 2,3 mrd EUR neto financiranja tujine, ki se odraža v 2,3 mrd EUR visokem presežku finančnega računa. Statistična napaka je v tem obdobju zanemarljiva.
Aprila 2025 je bil kapitalski račun skoraj izravnan, finančni račun pa je izkazoval 0,4 mrd EUR presežka. Ta mesec izstopa 0,3 mrd EUR odlivov na komercialnih kreditih, večinoma kot zniževanje obveznosti do tujih dobaviteljev, medtem ko se terjatve skoraj niso spremenile. Neto odliv je tudi pri neposrednih naložbah (0,2 mrd EUR), posojilih (0,1 mrd EUR) in vrednostnih papirjih (0,1 mrd EUR). Pri prilivih najbolj izstopa 0,5 mrd EUR gotovine in vlog, kjer so država in podjetja znižali vloge (za 0,2 mrd EUR in 0,1 mrd EUR posamično), centralna banka pa povečala obveznosti za 0,1 mrd EUR.
Največ neto prilivov v državo v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo v obliki gotovine in vlog (0,8 mrd EUR) ter neposrednih naložb (0,7 mrd EUR). Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložb v tem obdobju pokaže 0,5 mrd EUR povečanih domačih naložb v tujini in 1,2 mrd EUR povečanih tujih naložb v Sloveniji.
Največji neto odliv finančnega računa v zadnjih dvanajstih mesecih predstavljajo transakcije z vrednostnimi papirji (2,0 mrd EUR). Imetja tujih vrednostnih papirjev so se preko transakcij povečala za 3,5 mrd EUR, večinoma gre za nakupe tujih obveznic, le petino transakcij pa predstavljajo nakupi lastniških vrednostnih papirjev. Obveznosti iz domačih vrednostnih papirjev do tujih imetnikov so se povečale za 1,6 mrd EUR, skoraj v celoti pa so pojasnjene z državnimi obveznicami. Preko posojil je v zadnjih dvanajstih mesecih v tujino odteklo 1,2 mrd EUR, pri čemer je bilo za 0,7 mrd EUR znižanja obveznosti sektorja drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov S.125).
3Zunanji dolg
Aprila 2025 je bruto zunanji dolg znašal 62,1 mrd EUR, s čimer je bil za 3,1 mrd EUR višji kot pred letom dni. V primerjavi z doseženim BDP leta 2024 (izražen v tekočih cenah) je bila tako raven bruto dolga za 7,2 % nižja. V enakem obdobju so za 5,8 mrd EUR narastla tudi imetja dolžniških instrumentov, ki so znašala 71,2 mrd EUR. Z višjo vrednostjo imetij nad obveznostmi do tujine je neto zunanji dolg zadnja štiri leta vse bolj negativen in je aprila 2025 znašal -9,1 mrd EUR kar pomeni neto upniško razmerje Slovenije do tujine. Aprila 2025 je bila do tujine neto zadolžena država (18,5 mrd EUR) ter v manjši meri tudi kapitalsko povezana podjetja s tujino, medtem ko so bili vsi preostali sektorji neto upniki tujine.
Raven bruto zunanjega dolga je bila aprila 2025 za 5,3 % višja kot pred enim letom. Država, ki ima najvišje bruto obveznosti do tujine (40,3 % vseh) je v tem obdobju obveznosti povečala za 1,4 mrd EUR na 25,0 mrd EUR. Obveznosti centralne banke in komercialnih bank so skupaj narastle za 1,6 mrd EUR in so dosegle 12,3 mrd EUR (slaba petina vseh) oz. 5,8 mrd EUR (slaba desetina vseh). Vrednost dolga nefinančnega sektorja skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji predstavlja 30,7 % celotnega dolga in se je glede na leto prej le malenkost zvišala. Med finančnimi instrumenti prevladujeta dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev (36,3 %) in gotovina in vloge (19,7 %).
Bruto terjatve do tujine so aprila 2025 znašale 71,2 mrd EUR, kar je 8,9 % več kot pred enim letom. V tem obdobju so vsi sektorji razen države, svoje terjatve do tujine povečali, od tega najbolj nefinančni sektor skupaj s kapitalsko povezanimi podjetji (za 3,5 mrd EUR), ki ima tudi sicer najvišjo vrednost terjatev (30,0 mrd EUR oz. 42,0 % vseh). Za 1,9 mrd EUR na 13,7 mrd EUR (slaba petina vseh) so terjatve povečale tudi komercialne banke večinoma z nakupi tujih vrednostnih papirjev. Centralna banka je v tem obdobju povečala terjatve za 0,8 mrd EUR na 21,0 mrd EUR, predstavljale so skoraj tretjino vseh, glavnino so prav tako prispevali posli z vrednostnimi papirji. Zmanjšanje imetij gotovine in vlog pa je pretežni razlog za 0,4 mrd EUR nižjo vrednost terjatev države glede na leto pred tem (6,6 mrd EUR, slaba desetina vseh). Med instrumenti prevladujejo dolžniški vrednostni papirji (34,5 %) ter gotovina in vloge (32,2 %).
4Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb se od zunanjega dolga razlikuje po tem, da zajema poleg dolžniških tudi lastniške in izvedene finančne instrumente. Imetja so bila konec prvega četrtletja 2025 višja za 4,3 mrd EUR, obveznosti pa za 3,8 mrd EUR glede na konec leta 2024. Neto stanje mednarodnih naložb (imetja minus obveznosti) je konec marca 2025 izkazovalo neto upniško razmerje do tujine 6,0 mrd EUR, kar pomeni 0,5 mrd EUR izboljšanja glede na konec leta 2024.
Na izboljšanje neto pozicije do tujine v prvem četrtletju 2025 so vplivale transakcije (0,1 mrd EUR) in ostale spremembe (1,1 mrd EUR). Pri slednjih gre večinoma za vpliv preračuna reinvestiranih dobičkov neposrednih naložb glede na letna poročila 2024 ter uskladitev gotovine in vlog s statistiko finančnih računov, kar bo za obdobja pred letom 2025 upoštevano v redni reviziji statistik ekonomskih odnosov s tujino, ki bo objavljena v naslednjem mesecu. Cenovne in tečajne spremembe so v prvem četrtletju neto pozicijo znižale skupno za 0,8 mrd EUR.
Med posamičnimi instrumenti imajo konec prvega četrtletja 2025 negativno neto pozicijo do tujine le neposredne naložbe -12,8 mrd EUR s podobno ravnjo kot v predhodnem četrtletju. Največjo pozitivno neto pozicijo imajo ostale naložbe 7,3 mrd EUR, kar je 1,0 mrd EUR več kot konec leta 2024. Med ostalimi naložbami so k pozitivni neto poziciji največ doprinesle vloge (11,1 mrd EUR) in komercialni krediti (1,8 mrd EUR), posojila pa so pozicijo znižala saj je bila konec prvega četrtletja 2025 vrednost prejetih posojil višja od danih za 6,8 mrd EUR. Sledi pozitivna neto pozicija naložb v lastniške vrednostne papirje (6,6 mrd EUR), ki je za 0,6 mrd EUR nižja kot konec leta 2024 na kar so največ vplivala vrednotenja. Mednarodne denarne rezerve so obsegale 2,8 mrd EUR, kar je podobna raven kot konec leta 2024. Neto pozicija naložb v dolžniške vrednostne papirje je bila konec prvega četrtletja 2025 pozitivna z 1,5 mrd EUR neto imetij, kar je skoraj enaka raven kot v predhodnem četrtletju.
5Slike in tabele
Plačilna bilanca
Tabela 1: Plačilna bilanca
|
tokovi v mio EUR |
predhodni podatki, 13. 06. 2025 |
|
|
|
|
|
|
|
|
januar - april |
|
zadnjih 12 mesecev |
april |
|||||
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
|||||
|
I. |
Tekoči račun |
1.015,4 |
663,0 |
|
2.626,1 |
|
337,9 |
352,3 |
|
1. |
Blago |
179,5 |
13,8 |
|
423,8 |
|
26,8 |
96,6 |
|
1.1. |
Izvoz blaga |
14.123,4 |
14.279,3 |
42.325,1 |
3.669,4 |
3.600,7 |
||
|
1.2. |
Uvoz blaga |
13.943,9 |
14.265,5 |
41.901,3 |
3.642,6 |
3.504,0 |
||
|
2. |
Storitve |
1.079,3 |
1.017,6 |
|
3.568,8 |
|
310,5 |
329,2 |
|
2.1. |
Izvoz storitev |
3.571,7 |
3.758,9 |
12.677,7 |
988,0 |
1.022,5 |
||
|
2.2. |
Uvoz storitev |
2.492,4 |
2.741,3 |
9.108,9 |
677,4 |
693,3 |
||
|
3. |
Primarni dohodki |
-150,8 |
-82,6 |
|
-709,5 |
|
-50,4 |
-27,1 |
|
3.1. |
Prejemki |
1.058,4 |
1.087,1 |
3.137,2 |
252,1 |
255,1 |
||
|
3.2. |
Izdatki |
1.209,1 |
1.169,7 |
3.846,8 |
302,5 |
282,1 |
||
|
4. |
Sekundarni dohodki |
-92,6 |
-285,8 |
|
-656,9 |
|
51,0 |
-46,5 |
|
4.1. |
Prejemki |
698,0 |
557,6 |
1.669,5 |
228,9 |
147,5 |
||
|
4.2. |
Izdatki |
790,6 |
843,3 |
2.326,4 |
177,9 |
194,0 |
||
|
II. |
Kapitalski račun |
24,0 |
-171,4 |
|
-289,4 |
|
7,9 |
-22,5 |
|
1. |
Bruto pridobitve/odtujitve neproizvedenih nefinančnih imetij |
34,0 |
-89,5 |
-122,1 |
-4,3 |
-23,8 |
||
|
2. |
Kapitalski transferi |
-10,0 |
-81,9 |
-167,3 |
12,2 |
1,2 |
||
|
III. |
Finančni račun |
682,9 |
514,9 |
|
2.328,5 |
|
429,8 |
373,4 |
|
1. |
Neposredne naložbe |
15,8 |
-179,9 |
|
-698,1 |
|
113,2 |
216,0 |
|
1.1. |
Imetja |
663,8 |
504,5 |
1.140,6 |
142,0 |
71,3 |
||
|
1.2. |
Obveznosti |
648,0 |
684,4 |
1.838,7 |
28,8 |
-144,7 |
||
|
2. |
Naložbe v vrednostne papirje |
1.635,9 |
93,4 |
|
1.994,6 |
|
291,2 |
114,6 |
|
2.1. |
Imetja |
2.502,0 |
1.391,6 |
3.560,8 |
474,4 |
1,1 |
||
|
2.2. |
Obveznosti |
866,1 |
1.298,2 |
1.566,2 |
183,3 |
-113,5 |
||
|
3. |
Finančni derivativi |
-128,0 |
4,8 |
|
27,9 |
|
-16,1 |
9,7 |
|
4. |
Ostale naložbe |
-1.089,4 |
419,0 |
746,1 |
-2,1 |
-15,6 |
||
|
4.1. |
Imetja |
-708,5 |
1.550,6 |
1.007,2 |
2,6 |
-347,8 |
||
|
4.2. |
Obveznosti |
380,8 |
1.131,6 |
|
261,1 |
|
4,7 |
-332,2 |
|
5. |
Rezervna imetja |
248,6 |
177,7 |
257,9 |
43,7 |
48,8 |
||
|
IV. |
Neto napake in izpustitve |
-356,4 |
23,3 |
-8,3 |
84,0 |
43,7 |
||
Vir: Banka Slovenije
Podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah plačilne bilance
Tekoči račun
Slika 1: Tekoči račun – struktura tekočega računa in delež tekočega računa v BDP (BDP je vsota štirih četrtletij BDP do obravnavanega četrtletja)
Vir: Banka Slovenije
Slika 2: Blago – izvoz in uvoz blaga
Vir: Banka Slovenije
Slika 3: Saldo blagovne menjave po SMTK-1
Vir podatkov: SURS, preračuni Banka Slovenije
Opomba: Razčlenitev po standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, nivo 1 (SMTK-1)
Slika 4: Saldo blagovne menjave po državah
Vir: Banka Slovenije
Slika 5: Storitve – izvoz in uvoz storitev
Vir: Banka Slovenije
Slika 6: Storitve – potovanja, transportne in druge storitve
Vir: Banka Slovenije
Tabela 2: Storitve – delež posamezne postavke v celotnem izvozu ali uvozu
|
januar - april |
||||||||||||
|
v % |
izvoz |
uvoz |
||||||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
|||
|
Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb |
2,9 |
2,3 |
2,5 |
2,6 |
3,2 |
2,3 |
2,6 |
1,8 |
1,9 |
1,7 |
||
|
Vzdrževanje in popravila |
1,7 |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
1,3 |
1,1 |
1,3 |
1,3 |
1,1 |
||
|
Transport |
37,7 |
33,7 |
32,1 |
30,3 |
30,8 |
27,3 |
27,4 |
22,8 |
20,7 |
21,1 |
||
|
Potovanja |
9,3 |
20,9 |
21,4 |
20,7 |
20,6 |
10,1 |
17,3 |
22,6 |
24,1 |
22,9 |
||
|
Gradbene storitve |
10,2 |
7,3 |
7,7 |
7,5 |
5,8 |
4,8 |
4,6 |
3,1 |
3,7 |
3,0 |
||
|
Zavarovalne in pokojninske storitve |
3,6 |
3,1 |
2,9 |
3,6 |
3,4 |
3,2 |
3,0 |
2,8 |
3,8 |
3,9 |
||
|
Finančne storitve |
1,2 |
0,9 |
1,0 |
1,1 |
1,0 |
2,3 |
1,2 |
0,9 |
0,4 |
1,0 |
||
|
Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine |
1,3 |
1,3 |
1,4 |
1,6 |
1,3 |
4,8 |
3,8 |
4,0 |
4,1 |
4,3 |
||
|
Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve |
8,9 |
8,5 |
8,9 |
9,6 |
9,7 |
11,6 |
10,1 |
9,7 |
10,0 |
10,4 |
||
|
Ostale poslovne storitve |
21,6 |
19,8 |
20,0 |
20,4 |
22,1 |
28,7 |
26,3 |
28,2 |
26,8 |
27,8 |
||
|
Storitve raziskav in razvoja |
3,3 |
3,0 |
3,0 |
2,8 |
3,7 |
1,3 |
1,1 |
0,9 |
0,7 |
0,7 |
||
|
Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja |
5,5 |
5,0 |
5,4 |
4,8 |
4,9 |
12,7 |
12,0 |
13,2 |
11,8 |
11,9 |
||
|
Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne storitve |
12,9 |
11,7 |
11,6 |
12,8 |
13,6 |
14,7 |
13,2 |
14,0 |
14,2 |
15,3 |
||
|
Osebne, kulturne in rekreacijske storitve |
1,5 |
1,0 |
0,7 |
1,4 |
0,8 |
2,0 |
1,5 |
1,7 |
1,7 |
1,4 |
||
|
Državno blago in storitve |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
0,1 |
1,5 |
1,1 |
1,2 |
1,4 |
1,4 |
||
|
Skupaj |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
100,0 |
||
Vir: Banka Slovenije
Slika 7: Primarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Slika 8: Sekundarni dohodki
Vir: Banka Slovenije
Finančni račun
Slika 9: Neto instrumenti finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Slika 10: Sektorska členitev salda finančnega računa
Vir: Banka Slovenije
Tabela 3: Neposredne naložbe
|
v mio EUR |
januar-april |
zadnjih 12 mesecev |
april |
april |
|
|
2024 |
2025 |
2024 |
2025 |
||
|
NAČELO IMETJA/OBVEZNOSTI (kot v plačilni bilanci) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
15,8 |
-179,9 |
-698,1 |
113,2 |
216,0 |
|
Imetja |
663,8 |
504,5 |
1.140,6 |
142,0 |
71,3 |
|
Lastniški kapital |
55,4 |
108,2 |
335,9 |
33,9 |
44,4 |
|
Reinvestirani dobički |
138,9 |
161,3 |
248,1 |
43,7 |
49,5 |
|
Dolžniški instrumenti |
469,5 |
235,0 |
556,7 |
64,4 |
-22,6 |
|
Obveznosti |
648,0 |
684,4 |
1.838,7 |
28,8 |
-144,7 |
|
Lastniški kapital |
233,9 |
84,5 |
623,4 |
77,9 |
7,0 |
|
Reinvestirani dobički |
66,9 |
87,7 |
638,2 |
12,5 |
-242,1 |
|
Dolžniški instrumenti |
347,2 |
512,3 |
577,0 |
-61,6 |
90,4 |
|
NAČELO SMERI NALOŽBE (za analitične namene) |
|||||
|
Neposredne naložbe – neto |
15,8 |
-179,9 |
-698,1 |
113,2 |
216,0 |
|
Domače v tujini |
427,3 |
261,4 |
529,2 |
150,5 |
146,7 |
|
Lastniški kapital |
55,4 |
108,2 |
335,9 |
33,9 |
44,4 |
|
Reinvestirani dobički |
138,9 |
161,3 |
248,1 |
43,7 |
49,5 |
|
Dolžniški instrumenti |
233,0 |
-8,1 |
-54,8 |
72,9 |
52,8 |
|
Tuje v Sloveniji |
411,5 |
441,4 |
1.227,2 |
37,3 |
-69,3 |
|
Lastniški kapital |
233,9 |
84,5 |
623,4 |
77,9 |
7,0 |
|
Reinvestirani dobički |
66,9 |
87,7 |
638,2 |
12,5 |
-242,1 |
|
Dolžniški instrumenti |
110,7 |
269,2 |
-34,4 |
-53,1 |
165,7 |
Vir: Banka Slovenije
5.1Zunanji dolg
Tabela 4: Zunanji dolg
|
april 2024 |
april 2025 |
|||||
|
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
Obveznosti |
Imetja |
Neto dolg |
|
|
v mio EUR |
59.036 |
65.393 |
-6.356 |
62.141 |
71.234 |
-9.093 |
|
1. Državni sektor |
23.633 |
6.956 |
16.676 |
25.046 |
6.576 |
18.470 |
|
1.1. Kratkoročni |
2.628 |
4.718 |
-2.090 |
2.688 |
4.335 |
-1.648 |
|
1.2. Dolgoročni |
21.005 |
2.239 |
18.766 |
22.358 |
2.241 |
20.117 |
|
2. Centralna banka |
11.149 |
20.190 |
-9.041 |
12.268 |
20.996 |
-8.728 |
|
2.1. Kratkoročni |
10.183 |
13.382 |
-3.199 |
11.333 |
13.616 |
-2.283 |
|
2.2. Dolgoročni |
966 |
6.808 |
-5.842 |
935 |
7.380 |
-6.445 |
|
3. Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke |
5.249 |
11.759 |
-6.510 |
5.761 |
13.670 |
-7.909 |
|
3.1. Kratkoročni |
1.097 |
1.432 |
-336 |
1.089 |
1.532 |
-444 |
|
3.2. Dolgoročni |
4.152 |
10.327 |
-6.175 |
4.672 |
12.137 |
-7.465 |
|
4. Ostali sektorji |
12.349 |
20.139 |
-7.790 |
11.816 |
23.018 |
-11.202 |
|
4.1. Kratkoročni |
7.187 |
10.735 |
-3.548 |
7.211 |
11.799 |
-4.587 |
|
4.2. Dolgoročni |
5.163 |
9.404 |
-4.242 |
4.605 |
11.219 |
-6.615 |
|
5. NN: medpodjetniška posojila |
6.656 |
6.348 |
308 |
7.250 |
6.974 |
276 |
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah zunanjega dolga
Slika 11: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na vrsto instrumenta v % - april 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 12: Imetja in obveznosti zunanjega dolga glede na sektor v % - april 2025
Vir: Banka Slovenije
Slika 13: Neto zunanji dolg (obveznosti – imetja)
Vir: Banka Slovenije
5.2Stanje mednarodnih naložb
Tabela 5: Stanje mednarodnih naložb
|
v mio EUR |
2024 |
Q1-2025 |
|||||
|
stanje |
transakcije |
cenovne spremembe |
tečajne spremembe |
ostale spremembe |
stanje |
stanje kot delež v BDP v % |
|
|
1. Imetja |
90.347 |
3.835 |
-329 |
-306 |
1.125 |
94.671 |
141,4 |
|
1.1 Neposredne naložbe |
15.287 |
433 |
0 |
39 |
403 |
16.162 |
24,1 |
|
1.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
10.750 |
216 |
-303 |
-218 |
234 |
10.680 |
15,9 |
|
1.3 Dolžniški VP |
22.667 |
1.175 |
-63 |
-15 |
7 |
23.772 |
35,5 |
|
1.4 Finančni derivativi |
1.305 |
-16 |
9 |
0 |
-202 |
1.096 |
1,6 |
|
1.5 Ostala imetja |
37.605 |
1.898 |
0 |
-36 |
683 |
40.150 |
60,0 |
|
1.6 Rezervna imetja |
2.732 |
129 |
27 |
-76 |
0 |
2.812 |
4,2 |
|
2. Obveznosti |
84.863 |
3.693 |
214 |
-98 |
-13 |
88.660 |
132,4 |
|
2.1 Neposredne naložbe |
28.271 |
829 |
0 |
-17 |
-131 |
28.952 |
43,2 |
|
2.2 Lastniški VP in delnice inv. skladov |
3.523 |
-42 |
567 |
0 |
8 |
4.055 |
6,1 |
|
2.3 Dolžniški VP |
21.216 |
1.454 |
-354 |
-34 |
0 |
22.282 |
33,3 |
|
2.4 Finančni derivativi |
557 |
-11 |
1 |
0 |
-11 |
536 |
0,8 |
|
2.5 Ostale obveznosti |
31.296 |
1.464 |
0 |
-47 |
121 |
32.834 |
49,0 |
|
3. Neto pozicija (1.- 2.) |
5.483 |
142 |
-544 |
-208 |
1.138 |
6.011 |
9,0 |
Vir: Banka Slovenije
Opomba: podrobnejši podatki so na voljo na spletnih serijah stanja mednarodnih naložb , podrobneje tudi po državah.
Slika 14:Spremembe neto stanja mednarodnih naložb
Vir: Banka Slovenije
Slika 15:Neto stanje mednarodnih naložb razčlenitev po instrumentih
Vir: Banka Slovenije
6Metodologija
6.1Metodološka pojasnila
Ekonomski odnosi s tujino
Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temeljijo na pri-poročilih šeste izdaje Priročnika za plačilno bilanco, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.
Plačilna bilanca
Plačilna bilanca je statističen prikaz ekonomskih transakcij med rezidenti določenega gospodarstva in nerezidenti, ki potekajo v določenem časovnem obdobju. Transakcija je interakcija med dvema institucionalnima enotama, ki poteka ob medsebojnem soglasju, ali pa je zakonsko utemeljena in pomeni izmenjavo vrednosti ali transfer.
Stanje mednarodnih naložb
Stanje mednarodnih naložb je statistični prikaz vrednosti oziroma stanja finančnih imetij rezidentov, ki so brezpogojne terjatve do nerezidentov določenega gospodarstva ali so v obliki naložbenega zlata, ki služi kot rezervno imetje, ter vrednosti brezpogojnih obveznosti rezidentov do nerezidentov na določen dan.
Bruto zunanji dolg
Bruto zunanji dolg je izpeljan iz stanja mednarodnih naložb. Obsega brezpogojne obveznosti, ki zahtevajo plačilo glavnice in/ali obresti v določenem časovnem obdobju v prihodnosti in so hkrati dolg do nerezidenta določenega gospodarstva. Neto zunanji dolg je izpeljan iz razlike med terjatvami in obveznostmi tovrstnih instrumentov do ne-rezidentov. Koncept zunanjega dolga ne vsebuje vrednosti lastniških instrumentov ter finančnih derivativov.
6.2Posamezni metodološki poudarki
Izkazovanje neposrednih naložb
V okviru statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb se uporablja načelo, ki loči imetja in obveznosti iz neposrednih naložb. Po tem načelu so izkazane tudi neposredne naložbe v tabeli plačilne bilance v tej informaciji ekonomskih odnosov s tujino (stran 7). Za analitične namene se podatki neposrednih naložb še vedno prikazujejo tudi po načelu smeri naložbe. Po obeh načelih so podatki neposrednih naložb prikazani v tabeli 3 na strani 13.
Okvir 1: Neposredne naložbe – primerjava metodologije po načelu imetja/obveznosti in po načelu smeri naložb
Obravnava gotovinskih EUR transakcij ter stanj terjatev in obveznosti v pogojih EMU (od leta 2007)
Slovenija izkazuje tehnične terjatve/obveznosti do evrosistema (v postavki imetja oziroma obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost), ki so enake razliki med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in zneskom bankovcev, ki jih je centralna banka dejansko izdala. Dohodek iz tega naslova se uvrsti med primarne dohodke v tekočem računu plačilne bilance.
Hkrati se izkaže tudi neto obveznost/terjatev iz naslova izvoza/uvoza gotovine (v postavki obveznosti / gotovina in vloge / centralna banka / kratka ročnost in terjatve / gotovina in vloge / prebivalstvo / kratka ročnost) kot razlika med zneskom bankovcev, ki po kapitalskem ključu pripadajo Sloveniji, in oceno celotne gotovine v obtoku v Sloveniji.
Ta sistem knjiženja transakcij v praksi v plačilni bilanci lahko povzroči večje statistične napake, saj temelji na oceni gotovine v obtoku, ki je zelo težko izmerljiva.
Ocena reinvestiranih dobičkov
Podatki o reinvestiranih dobičkih za leti 2024 in 2025 še niso na voljo, zato je v mesečne podatke vključena ocena (od triletnega mesečnega povprečja dejanskih podatkov o celotnih dobičkih, zmanjšanih za izredne dobičke (vir so letna poročila o naložbah), se odštevajo dividende in drugi dobički.