Povzetek

To je četrto letno poročilo, v katerem Banka Slovenije objavlja podrobne, s podnebjem povezane informacije o naših finančnih naložbah. Poročilo je naš nadaljnji prispevek k večji transparentnosti glede podnebnih tveganj in priložnosti v okviru naših lastnih naložb. Poleg povečanja transparentnosti želimo nadaljevati tudi s povečevanjem zavedanja in razumevanja javnosti glede podnebnih tveganj in priložnosti.

Okvir za poročanje o podnebnih informacijah je bil dogovorjen na ravni Evrosistema. Skupni okvir za poročanje o podnebnih informacijah še naprej upošteva priporočila mednarodnih standardov računovodskega poročanja o trajnosti (angl. IFRS Sustainability Disclosure Standards, MSRP SDS), ki jih je izdal Mednarodni odbor za trajnostne standarde (angl. International Sustainability Standards Board, ISSB), ter priporočila Partnerstva med finančnimi institucijami za obračunavanje emisij toplogrednih plinov (angl. Partnership for Carbon Accounting Financials, PCAF), Mreže za ozelenitev finančnega sistema (angl. Network of Central Banks and Supervisors for Greening the Financial System, NGFS) in Direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti (angl. EU Corporate Sustainability Reporting Directive, CSRD). Poleg prikazovanja več v preteklost usmerjenih podnebnih kazalnikov za naše celotne finančne naložbe v našem okviru za poročanje še naprej razkrivamo tudi nekatere v prihodnost usmerjene kazalnike za zadnjih osem let. V poročilu prikazujemo informacije o vseh štirih kategorijah, ki jih priporočajo MSRP SDS, in sicer upravljanje, strategija, upravljanje s tveganji ter metrike in cilji. Skladno z zahtevami CSRD v izračune v preteklost usmerjenih podnebnih kazalnikov za naše naložbe v nedržavne izdajatelje vključujemo tudi emisije toplogrednih plinov obsega 3.

Nadaljevali smo z uresničevanjem našega dolgoročnega in dveh srednjeročnih podnebnih ciljev. V skladu s strategijo podnebne nevtralnosti EU, ki podpira Pariški sporazum, si v okviru našega dolgoročnega podnebnega cilja še naprej prizadevamo, da bi se do leta 2050 čim bolj približali ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov v okviru naših lastnih naložb. Centralne banke Evrosistema sodimo med največje institucionalne vlagatelje, zato je pomembno, da v naše naložbene okvire vključujemo družbeno odgovorne in trajnostne dejavnike.

V okviru našega prvega srednjeročnega cilja smo dodatno povečali obseg naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice. V letu 2025 smo naložbe v te obveznice povečali za 122 milijonov EUR, na 748 milijonov EUR, ter s tem izpolnili naš prvi srednjeročni podnebni cilj (tj. vsaj 600 milijonov EUR do konca leta 2025). Z zvišanjem naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice smo še naprej zagotavljali financiranje projektov, ki aktivno prispevajo k razogljičenju gospodarstva in splošnemu izboljšanju socialno-ekonomskega položaja ljudi.

V skladu z našim drugim srednjeročnim ciljem smo še naprej zniževali ogljični odtis naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja. Ogljični odtis našega portfelja obveznic nefinančnih podjetij smo znižali z nadaljnjo uporabo kriterijev izključevanja podjetij s seznama primernih izdajateljev, pri čemer smo čim bolj upoštevali priporočila referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom. V letu 2025 smo dodatno zmanjšali ogljični odtis naših delniških naložb z nadaljevanjem prehoda v nizkoogljične kotirajoče indeksne sklade (angl. Exchange traded funds, ETF). Z nadaljnjo uporabo strategij zmanjševanja ogljičnega odtisa naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja smo lani dodatno znižali tehtano povprečje ogljične intenzivnosti naših naložb v nefinančne podjetniške obveznice in delnice, in sicer za približno 50 % oziroma 74 %. S tem je tehtano povprečje ogljične intenzivnosti naših naložb v nefinančne podjetniške obveznice in delnice za približno 81 % oziroma 84 % nižje od primerljivih referenčnih indeksov.

V prihodnje bomo nadaljevali z uresničevanjem obstoječe strategije družbeno odgovornega investiranja. Dolgoročni podnebni cilj bomo izpolnili z nadaljnjim (i) nalaganjem v zelene, socialne in trajnostne obveznice (cilj do konca leta 2030: vsaj 800 milijonov EUR) ter (ii) zmanjševanjem ogljičnega odtisa naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja.

1Uvod

To je četrto poročilo, v katerem Banka Slovenije objavlja podrobne, s podnebjem povezane informacije o lastnih finančnih naložbah, skladno z okvirom za poročanje, ki je bil dogovorjen na ravni Evrosistema. Pri razkritjih sledimo priporočilom mednarodnih standardov računovodskega poročanja o trajnosti (MSRP SDS), ki jih je izdal Mednarodni odbor za trajnostne standarde (ISSB[1]). Banka Slovenije upošteva tudi priporočila Partnerstva med finančnimi institucijami za obračunavanje emisij toplogrednih plinov (PCAF[2]), Mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS[3]) in Direktive o poročanju podjetij glede trajnostnosti (CSRD[4]).

Tako kot v našem lanskem poročilu tudi letos razkrivamo informacije, povezane s podnebjem, in sicer v okviru vseh štirih kategorij MSRP SDS, tj. upravljanje, strategija, upravljanje s tveganji ter metrike in cilji. Prav tako razkrivamo več v preteklost in v prihodnost usmerjenih podnebnih kazalnikov o naših celotnih finančnih naložbah za zadnjih osem let (dodatne informacije so v poglavju Metrike in cilji).

To poročilo zajema izključno naše lastne finančne naložbe in ne zajema informacij o naših drugih finančnih portfeljih, na primer tistih, ki so povezani z denarno politiko.

S tem poročilom želimo povečati transparentnost glede podnebnih tveganj in priložnosti, povezanih z našimi finančnimi naložbami. V skladu s pričakovanim izboljšanjem kakovosti podatkov načrtujemo naša s podnebjem povezana razkritja sčasoma nadgraditi. Z večjo transparentnostjo lastnih aktivnosti želimo obenem prispevati k večji dostopnosti podnebnih podatkov ter k boljšemu splošnemu razumevanju podnebnih tveganj in priložnosti.

Vse številke v tem poročilu so nerevidirane.

2Upravljanje

Banka Slovenije uporablja celosten pristop k upravljanju s podnebnimi tveganji in priložnostmi. Posledično se družbeno odgovorni in trajnostni dejavniki obravnavajo znotraj našega obstoječega okvira za upravljanje lastnih finančnih naložb.

Svet Banke Slovenije je odgovoren za sprejetje okvirnih smernic za upravljanje lastnih finančnih naložb, vključno s tistimi, ki se nanašajo na njihovo strukturo po posameznih valutah in naložbenih razredih. Struktura finančnih naložb Banke Slovenije je določena na podlagi strateške alokacije naložb, ki ob upoštevanju vseh omejitev optimizira pričakovano donosnost ob še sprejemljivi ravni kvantitativno izraženih finančnih tveganj. Strateško alokacijo lastnih finančnih naložb letno na predlog Investicijskega odbora potrdi Svet Banke Slovenije. Ta je pristojen tudi za določitev cilja upravljanja naložb, tj. srednjeročno prispevati h krepitvi kapitala Banke Slovenije, kar zagotavlja našo finančno neodvisnost pri opravljanju centralno-bančnih nalog. Pri izpolnjevanju cilja si prizadevamo tudi za družbeno odgovorno in trajnostno investiranje.

Pri nadzoru nad upravljanjem lastnih finančnih naložb (vključno z nadzorom nad podnebnimi tveganji in priložnostmi) je Svetu Banke Slovenije v podporo Investicijski odbor, ki redno spremlja proces upravljanja lastnih finančnih naložb in se praviloma sestaja enkrat mesečno. Investicijski odbor je med drugim odgovoren za določitev konkretnih kriterijev upravljanja. Z namenom spremljanja relevantnih donosov in tveganj, vključno s tistimi, ki so povezani s podnebnimi spremembami, Investicijski odbor četrtletno poroča Svetu Banke Slovenije.

Za upravljanje finančnih naložb v skladu s smernicami in kriteriji, ki jih sprejmeta Svet Banke Slovenije in Investicijski odbor, so odgovorni upravitelji premoženja. Ti so odgovorni tudi za izvajanje strategij upravljanja premoženja, ki vključujejo družbeno odgovorne in trajnostne dejavnike. Upravitelji tveganj pa so odgovorni za nadziranje, ocenjevanje in poročanje o tveganjih, ki so povezana z upravljanjem lastnih finančnih naložb, vključno s tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami.

V Banki Slovenije aktivno sodelujemo v različnih mednarodnih institucijah, ki se ukvarjajo s temami, povezanimi s podnebnimi spremembami. Oktobra 2020 smo se pridružili Mreži za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), ki združuje številne institucije, vključno s centralnimi bankami, drugimi bančnimi nadzorniki in mednarodnimi finančnimi ustanovami.

3Strategija

V Banki Slovenije se dobro zavedamo pomena razumevanja, predvidevanja in prilagajanja posledicam podnebnih sprememb ter vpliva prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo na prihodnje gospodarske in finančne rezultate. Zato v zadnjih letih razvijamo naš družbeno odgovoren in trajnosten naložbeni okvir s ciljem prispevati k prehodu v nizkoogljično gospodarstvo[5]. Poleg prilagajanja lastnega vedenja želimo nadaljevati s povečevanjem zavedanja in razumevanja javnosti glede podnebnih tveganj in priložnosti. Hkrati si prizadevamo izboljšati kakovost in transparentnost razkritih informacij, povezanih s podnebjem.

V skladu z dolgoročno strategijo EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050, ki podpira Pariški sporazum, se v okviru lastnih finančnih naložb poskušamo čim bolj približati ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov (TGP) do leta 2050.

Za doseganje naše dolgoročne zaveze bomo do konca leta 2030 še naprej sledili dvema srednjeročnima ciljema. Prvič, nadaljevali bomo z nalaganjem v zelene, socialne in trajnostne obveznice (t. i. tematske obveznice). Do konca leta 2030 nameravamo imeti vsaj 800 milijonov EUR tovrstnih naložb. Z nalaganjem v tematske naložbe bomo še naprej financirali projekte, ki aktivno prispevajo k razogljičenju gospodarstva in k splošnemu izboljšanju socialno-ekonomskega položaja ljudi.

Drugič, nadaljevali bomo z zmanjševanjem ogljičnega odtisa naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja, tj. podjetniške obveznice (finančne in nefinančne), krite obveznice in delnice. Pričakujemo, da se bo ogljični odtis našega portfelja obveznic nefinančnih podjetij ter naših delniških naložb postopoma zniževal skladno z zniževanjem ogljičnega odtisa izdajateljev, v katere nalagamo. Pri tem bomo v okviru našega portfelja obveznic nefinančnih podjetij nadaljevali z uporabo kriterijev izključevanja podjetij s seznama primernih izdajateljev na način, da čim bolj upoštevamo priporočila referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom (angl. EU Paris-aligned benchmark[6]). Z upoštevanjem teh izključitvenih kriterijev ne nalagamo v ogljično intenzivna podjetja, prav tako pa še vedno ne investiramo v podjetja iz tobačne in orožarske industrije[7].

4Upravljanje s tveganji

V tem poglavju predstavljamo vidike vključevanja podnebnih tveganj v naš okvir upravljanja s tveganji. Opisujemo proces identifikacije, ocenjevanja in upravljanja podnebnih tveganj, ki so jim izpostavljene lastne finančne naložbe.

4.1Vključevanje podnebnih tveganj v okvir upravljanja s tveganji

Lastne finančne naložbe so izpostavljene podnebnim tveganjem, kar lahko negativno vpliva na finančni rezultat ob postopnem spreminjanju podnebnih dejavnikov tveganj ali znatnejših podnebnih šokih. Tovrstna tveganja postopoma integriramo v naš proces upravljanja finančnih tveganj s t. i. pristopom od spodaj navzgor (angl. bottom-up approach), pri katerem podnebna tveganja ne ustvarjajo nove kategorije tveganj, temveč predstavljajo ojačevalni dejavnik obstoječih finančnih tveganj, kot sta kreditno in tržno tveganje. Podnebna tveganja delimo na tranzicijska in fizična. Tranzicijska tveganja se nanašajo na verjetnost in vpliv ekonomskih posledic prehoda v ogljično nevtralno gospodarstvo, medtem ko fizična tveganja zajemajo verjetnost in vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov ali naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb.

Proces identifikacije in ocenjevanja zajema podnebna tveganja na podlagi njihovega tradicionalnega odraza v cenah sredstev, volatilnosti cen in kazalnikih kreditnega tveganja, na primer v ocenah bonitetnih agencij (angl. Credit Rating Agencies; CRA). Bonitetne ocene in analize treh vodilnih CRA (Moody’s, Standard & Poor in Fitch) predstavljajo osrednji vir za oceno kreditne sposobnosti in določanje primernosti izdajateljev. V skladu s tem redno spremljamo evolucijo njihovih metodologij (podrobneje v poglavju 4.2).

Običajno se finančna tveganja ocenjujejo na krajših časovnih obdobjih (npr. 1 leto), medtem ko se negativni učinki podnebnih sprememb pričakujejo v prihodnjih desetletjih. Realizacija teh tveganj in intenzivnost prihodnjih negativnih okoljskih pojavov je odvisna od izvajanja podnebnih zavez za zmanjšanje emisij TGP. Z namenom vključevanja podnebnih tveganj, ki niso odražena v tržnih in kreditnih kazalnikih, in z upoštevanjem daljšega časovnega horizonta v procesu identifikacije in ocenjevanja tveganj izvajamo podnebne stresne teste (angl. Climate Stress Test; CST). Podrobnejši opis je v poglavju 4.3.

V okviru lastnih naložb izvajamo več ukrepov za obvladovanje tveganj, med drugim na podlagi kriterijev primernosti, ocene kreditnih tveganj in raznovrstnih limitov. Glede ukrepov, ki so posebej usmerjeni v obvladovanje podnebnih tveganj, redno posodabljamo izključitveni seznam nefinančnih podjetniških izdajateljev, ki v največji možni meri sledi priporočilom referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom.

4.2Podnebni vidiki bonitetnih virov

Naš cilj je zagotavljati bonitetne vire, ki že vključujejo podnebna tveganja. Bonitetne ocene in analize CRA so namreč primarni vir za vrednotenje kreditnih tveganj izdajateljev in imajo ključno vlogo pri določanju primernosti. CRA so naredile pomembne korake pri sistematičnem ocenjevanju in vključevanju podnebnih tveganj v kreditne ocene izdajateljev, zato smo proučili njihove metodologije vključevanja podnebnih sprememb v procese ocenjevanja kreditnih tveganj, ki poleg podnebnih tveganj vključujejo tudi socialne in upravljavske dejavnike kriterijev ESG. Pridobljeno znanje uporabljamo in nadalje nadgrajujemo s spremljanjem metodoloških pristopov drugih bonitetnih virov in ponudnikov podatkov. Prav tako, samostojno in v okviru Evrosistema, spremljamo razvoj metodologij bonitetnih agencij in sledimo razkritjem okoljskih podatkov. Večja razpoložljivost in uporabnost teh podatkov bi lahko privedla do njihove postopne vključitve v obstoječi proces upravljanja tveganj.

4.3Podnebni stresni test na lastnih naložbah Banke Slovenije

V Banki Slovenije sledimo dobri praksi Evrosistema in izvajamo CST na delu lastnih finančnih naložb. CST zajema tri dolgoročne in dva kratkoročna scenarija, ki so bili razviti v okviru NGFS in ECB. Dolgoročni scenariji imajo 30-letni horizont in se razlikujejo glede na učinkovitost izpolnjevanja zavez iz Pariškega sporazuma. Najbolj negativen scenarij, t. i. hot-house world (HHW), izpostavlja predvsem fizična tveganja, ki izhajajo iz povišanja ravni TGP zaradi neizpolnjevanja podnebnih politik. Drugi scenarij, t. i. disorderly transition, predpostavlja zapozneli odziv na podnebne spremembe, kar prinaša visoke stroške tranzicije. Osnovni dolgoročni scenarij pa predvideva pravočasno in temeljito izpolnjevanje sprejetih zavez. Kratkoročna scenarija posebej izpostavljata vpliv katastrofalnih poplav oziroma stroškovno neustrezne prilagoditve ekonomije.

Metodologija CST izstopa zaradi svoje granularnosti vhodnih podatkov in celovitega pristopa k vplivom podnebnih sprememb na poslovni sektor, ki vključuje povečano tveganje neplačila posameznega podjetja ter spremembe v kreditnih pribitkih in osnovnih obrestnih merah. Za vsak scenarij se določi leto, v katerem so vplivi na finančna tveganja največji. Z uporabo internega modela za ocenjevanje finančnih tveganj lahko nato izračunamo porazdelitev izgub in izvedemo standardne mere tveganj.

Pri izvedbi CST na lastnih naložbah simuliramo vpliv poslabšanja kreditne kakovosti le pri nefinančnih podjetniških obveznicah, medtem ko tržne šoke impliciramo na celoten obvezniški portfelj. Pri dolgoročnih scenarijih primerjamo tveganja glede na osnovni scenarij, pri kratkoročnih pa ocenjujemo tveganja glede na trenutna tveganja lastnih naložb. V vseh scenarijih se tveganja povečajo, pri čemer so kratkoročno najbolj izrazita v primeru katastrofalnih poplav, dolgoročno pa največja pri scenariju HHW.

Materialnost okoljskih tveganj ni zanemarljiva, kar potrjuje našo zavezanost in aktivnost k zmanjšanju ogljičnega odtisa lastnih naložb. Poleg tega CST dopolnjuje okvir upravljanja tveganj z naslavljanjem okoljskih tveganj v procesu spremljave in merjenja tveganj, ki so jim izpostavljene naše lastne naložbe.

5Metrike in cilji

V tem poglavju so predstavljeni s podnebjem povezane metrike in cilji za naše lastne finančne naložbe. Obseg slednjih je 31. decembra 2025 znašal približno 6,5 milijarde EUR. Izračuni in razkritja v najboljši možni meri upoštevajo priporočila MSRP SDS, PCAF in CSRD.[8]

5.1Cilji

Dolgoročni cilj

Določitev dolgoročnega podnebnega cilja, dopolnjenega z enim ali več srednjeročnimi cilji, je bistven korak k oblikovanju učinkovitega družbeno odgovornega in trajnostnega naložbenega okvira. Cilji odražajo našo zavezo k zmanjšanju izpostavljenosti lastnih finančnih naložb tveganjem, povezanih s podnebjem, in zmanjšanju njihovega ogljičnega odtisa.

Pariški podnebni sporazum, ki so ga leta 2016 ratificirale članice UNFCCC[9], določa globalni okvir za boj proti podnebnim spremembam. Glavni cilj Pariškega sporazuma je omejiti zvišanje povprečne svetovne temperature v tem stoletju precej pod 2 ˚C glede na predindustrijsko raven ter si prizadevati za omejitev dviga temperature na 1,5 ˚C. Za doseganje tega cilja je potrebno občutno globalno zmanjšanje emisij TGP. Podnebni strokovnjaki, na primer IPCC[10], menijo, da bi morale države do leta 2050 doseči ničelne neto emisije TGP, da bi dosegle ta cilj.

V skladu s strategijo podnebne nevtralnosti EU, ki podpira Pariški sporazum, si bomo še naprej prizadevali, da se do leta 2050 v največji možni meri približamo ničelnim neto emisijam toplogrednih plinov v okviru lastnih naložb.

Centralne banke Evrosistema smo med večjimi institucionalnimi vlagatelji, zato je pomembno, da vključujemo družbeno odgovorne in trajnostne dejavnike v naše naložbene okvire. S tem dvigujemo zavedanje javnosti o pomenu zniževanja emisij TGP in glede postavljanja ambicioznih okoljskih ciljev.

Treba pa je poudariti, da imajo primarno odgovornost za izboljšanje okoljskih standardov in za boj proti globalnemu segrevanju, s ciljem doseči ničelne neto emisije TGP do leta 2050, fiskalni organi in ne investitorji. Najučinkovitejša spodbuda za zmanjšanje emisij TGP je namreč določitev cene za te emisije, in sicer z določitvijo ogljičnih davkov ali z uvedbo sheme trgovanja, ki zajema vse emisije TGP. Razogljičenje naših lastnih finančnih naložb bo odvisno tudi od uspešnosti zmanjševanja emisij TGP izdajateljev, v katere lahko vlagamo. Večji kot bo delež izdajateljev, ki bodo dosegli svoje podnebne cilje, večja je verjetnost, da investitorji (vključno z nami) dosežejo svoje dolgoročne cilje, na primer ničelne neto emisije TGP do leta 2050. 

Srednjeročna cilja

Za dosego našega dolgoročnega cilja sledimo dvema srednjeročnima ciljema, ki ju nameravamo izpolniti najpozneje do konca leta 2030. Prvič, nadaljevali bomo z nalaganjem v zelene, socialne in trajnostne obveznice (cilj do konca leta 2030: vsaj 800 milijonov EUR). Drugič, nadaljevali bomo z zmanjševanjem ogljičnega odtisa naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja, tj. podjetniške obveznice (finančne in nefinančne), krite obveznice in delnice.

Povečanje naših naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice

V letu 2025 smo naložbe v zelene, socialne in trajnostne obveznice povečali na 748 milijonov EUR, kar predstavlja povečanje za 122 milijonov EUR v primerjavi s koncem leta 2024. S tem smo dosegli naš prvi srednjeročni podnebni cilj, ki se je zaključil konec leta 2025 (vsaj 600 milijonov EUR tovrstnih naložb). Do leta 2030 nameravamo imeti v naših naložbah vsaj 800 mio EUR tematskih obveznic.

S povečanjem tematskih naložb še naprej financiramo projekte, ki aktivno prispevajo k razogljičenju gospodarstva in k splošnemu izboljšanju socialno-ekonomskega položaja ljudi.

To strategijo družbeno odgovornega in trajnostnega investiranja, tj. investiranje v zelene, socialne in trajnostne obveznice, izvajamo na ravni vseh naših obvezniških naložb (tj. državne, kvazidržavne, naddržavne, agencijske in podjetniške obveznice).

Zmanjšanje ogljičnega odtisa naših naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja

Nadaljujemo z zmanjševanjem ogljičnega odtisa lastnih naložb v izdajatelje iz zasebnega sektorja. Že v letu 2023 smo posodobili in občutno zaostrili kriterije za izključitev podjetij s seznama primernih izdajateljev, pri čemer v največji možni meri upoštevamo priporočila referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, ob hkratnem upoštevanju kakovosti in razpoložljivosti podatkov. Z upoštevanjem teh priporočil smo prenehali investirati v ogljično intenzivna podjetja, ki pridobijo več kot: (i) 10 % svojih prihodkov s fosilnimi gorivi na splošno, (ii) 1 % svojih prihodkov iz dejavnosti premoga, (iii) 10 % svojih prihodkov iz naftnih dejavnosti, (iv) 50 % svojih prihodkov iz dejavnosti zemeljskega plina in (v) 50 % svojih prihodkov iz proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv z intenzivnostjo TGP nad 100 g CO2e/kWh. Poleg tega smo prenehali investirati v podjetja iz ogljično intenzivnih sektorjev, ki ne poročajo o teh podatkih, pri tem pa še naprej izključujemo podjetja iz tobačne in orožarske industrije. Hkrati smo v letu 2025 v celoti odprodali obstoječe naložbe v tovrstne izdajatelje. Prav tako smo v letih 2024 in 2025 zmanjšali ogljični odtis naših delniških naložb s postopnim prehodom v nizkoogljične ETF. Z uporabo strategij zmanjševanja ogljičnega odtisa smo lani dodatno znižali tehtano povprečje ogljične intenzivnosti naših naložb v nefinančne podjetniške obveznice in delnice, in sicer za približno 50 % oziroma 74 %. S tem je tehtano povprečje ogljične intenzivnosti naših naložb v nefinančne podjetniške obveznice in delnice približno 81 % oziroma 84 % nižje od primerljivih referenčnih indeksov (indeks evrskih nefinančnih podjetniških obveznic investicijskega razreda in globalno diverzificiran delniški indeks).

V prihodnje pričakujemo, da se bo ogljični odtis našega portfelja obveznic nefinančnih podjetij in naših delniških naložb postopoma zniževal skladno z zniževanjem ogljičnega odtisa izdajateljev, v katere nalagamo.

5.2Metrike

Skladno z našim lanskim poročilom tudi v letošnjem razkrivamo tako v preteklost kot v prihodnost usmerjene podnebne kazalnike za naše celotne finančne naložbe. Razkrivamo naslednje štiri v preteklost usmerjene kazalnike: (i) tehtano povprečje ogljične intenzivnosti (angl. Weighted average carbon intensity, WACI), (ii) absolutne emisije TGP (angl. Total carbon emissions, TCE), (iii) ogljični odtis (angl. Carbon footprint) in (iv) ogljična intenzivnost (angl. Carbon intensity). V splošnem velja, da višja (naraščajoča) vrednost teh kazalnikov pomeni slabši (naraščajoči) ogljični odtis portfelja. Poleg tega razkrivamo naslednje tri v prihodnost usmerjene podnebne kazalnike, ki so na voljo zgolj za izdajatelje iz zasebnega sektorja: (i) cilji zmanjšanja emisij TGP, (ii) temperaturna ocena in (iii) ocena ogljičnega tveganja. Za prva dva kazalnika v splošnem velja, da večja (naraščajoča) izpostavljenost izdajateljem, zavezanim h globalnim podnebnim oziroma temperaturnim ciljem, pomeni večjo (naraščajočo) usklajenost portfelja s cilji Pariškega sporazuma. Višja (naraščajoča) ocena ogljičnega tveganja pomeni večjo (naraščajočo) pripravljenost portfelja na prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Poleg zgoraj omenjenih kazalnikov razkrivamo tudi obseg naših naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice.

Različni kazalniki, povezani s podnebjem, poskušajo z različnih, a dopolnjujočih se vidikov oblikovati oceno skladnosti sedanjih in načrtovanih emisij TGP izdajateljev z doseganjem podnebnih ciljev. Podrobnejši opis vseh razkritih kazalnikov je v prilogi.

Emisije TGP se merijo in izražajo v tonah ekvivalenta CO2[11] (tCO2e) in se običajno poročajo v treh obsegih (obseg 1, 2 in 3), kot je opredeljeno v globalno uporabljanem protokolu o TGP[12]. Naši izračuni v preteklost usmerjenih podnebnih kazalnikov (tehtano povprečje ogljične intenzivnosti, absolutne emisije TGP, ogljični odtis, ogljična intenzivnost) temeljijo na vsoti emisij TGP obsegov 1 in 2. Skladno z zahtevami CSRD v izračune v preteklost usmerjenih podnebnih kazalnikov za naše naložbe v nedržavne izdajatelje (delnice ter naddržavne, agencijske, podjetniške in krite obveznice) vključujemo tudi emisije TGP obsega 3. Visoka raven razpoložljivosti in kakovosti podatkov je bistvena za izračun zanesljivih in relevantnih podnebnih kazalnikov. Težave s kakovostjo, ki vplivajo na podatke o emisijah TGP obsega 3, še naprej omejujejo njihovo zanesljivost in primerljivost skozi čas. Te težave s kakovostjo vključujejo (i) lastno negotovost ocen in (ii) metodološke razlike pri ocenah med različnimi ponudniki podatkov in v času. Na ravni Evrosistema si prizadevamo za večjo preglednost z objavo kazalnikov na podlagi emisij TGP obsega 3. Pomembno je, da izdajatelji še naprej širijo obseg poročanja o teh emisijah. Poleg tega je uporaba teh podatkov izpostavljena tveganju dvojnega upoštevanja emisij TGP.

Izračune kazalnikov, povezanih s podnebjem, smo naredili s pomočjo podatkov, ki jih je zagotovil neodvisni ponudnik Institutional Shareholder Services Germany AG (ISS). Uporabili smo tudi podatke Svetovne banke, Evropske centralne banke (ECB) in Bloomberga.

Banka Slovenije spodbuja pregledna razkritja, s katerimi želi zagotoviti čim bolj relevantne in natančne informacije. Zato pri izračunih kazalnikov, povezanih s podnebjem, poskušamo zagotoviti, da se vsi podatki (podatki o portfelju, emisije TGP, finančni in drugi podatki) nanašajo na isto referenčno leto. Ker pa je več podatkov na voljo le z določenim časovnim zamikom (npr. podatki o emisijah TGP, določeni finančni podatki), se ti pri izračunu kazalnikov (zlasti za zadnje/-a leto/-a) običajno nanašajo na nekoliko različna referenčna leta. Zaradi ponovnih izračunov preteklih kazalnikov z uporabo posodobljenih podatkov za isto referenčno leto se lahko določene vrednosti kazalnikov, povezanih s podnebjem, v letošnjem poročilu nekoliko razlikujejo od tistih v preteklih poročilih (zlasti za leto 2024).

Tabela 2 prikazuje kazalnike, povezane s podnebjem, po naložbenih razredih za naše celotne finančne naložbe ob koncu leta 2025 (zgodovinski podatki so predstavljeni v prilogi).

Gibanje obsega in strukture naših celotnih finančnih naložb je prikazano na sliki 2. Konec leta 2025 so bile naše lastne finančne naložbe (brez zlata in denarnih sredstev) sestavljene iz podjetniških obveznic (42 %), kritih obveznic (21 %), državnih obveznic (18 %), delnic (10 %) ter naddržavnih in agencijskih obveznic (9 %).

Slika 3 prikazuje zgodovinsko gibanje normaliziranih kazalnikov, povezanih s podnebjem, za naše naložbe v državne izdajatelje. V preteklost usmerjeni podnebni kazalniki[13] naših naložb v državne izdajatelje so se v opazovanem obdobju (2018–2025) izboljšali (znižali), kar lahko pripišemo predvsem splošnemu zmanjšanju emisij TGP državnih izdajateljev. Lani so se ti kazalniki znižali v povprečju za 4 %. Intenzivnost emisij različnih izbranih držav je prikazana na sliki 4.

Slika 5 prikazuje zgodovinsko gibanje normaliziranih podnebnih kazalnikov za naše naložbe v nedržavne izdajatelje, medtem ko so na sliki 6 prikazani prispevki posameznih sektorjev k tehtanemu povprečju ogljične intenzivnosti naših naložb v nedržavne izdajatelje. V opazovanem obdobju (2018–2025) so se vsi trije normalizirani podnebni kazalniki (tehtano povprečje ogljične intenzivnosti, ogljični odtis, ogljična intenzivnost) naših naložb v nedržavne izdajatelje vidno izboljšali (znižali). Lani je bilo izboljšanje teh kazalnikov predvsem posledica naše odločitve, da nadaljujemo s strogim izključevanjem podjetij s seznama primernih izdajateljev nefinančnih podjetniških obveznic ter da nadaljujemo s prehodom v nizkoogljične ETF. S tem pristopom smo lani dodatno znižali ogljični odtis naših naložb v nedržavne izdajatelje za približno 67 % v primerjavi z letom prej, medtem ko smo tehtano povprečje ogljične intenzivnosti znižali za približno 58 %.

Podobno kot v našem lanskem poročilu tudi v letošnjem razkrivamo več drugih kazalnikov, povezanih s podnebjem, ki so na voljo le za izdajatelje iz zasebnega sektorja, tj. delnice, podjetniške obveznice in krite obveznice. Ti kazalniki so cilji zmanjšanja emisij TGP, temperaturna ocena in ocena ogljičnega tveganja. Hkrati še naprej razkrivamo obseg naših naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice.

Slika 7 na podlagi podatkov o ciljih zmanjšanja emisij TGP, ki jih izračunava ISS, prikazuje, kako dobro so naše naložbe v izdajatelje zasebnega sektorja (podjetniške obveznice, krite obveznice in delnice) usklajene z globalnimi podnebnimi cilji. Delež naložb v izdajatelje, ki so se zavezali k doseganju globalnih podnebnih ciljev, se je povečal s 26 % v letu 2018 na 75 % v letu 2025 (brez večje spremembe v letu 2025 glede na leto prej). ISS kot izdajatelje, ki so zavezani h globalnim podnebnim ciljem, obravnava izdajatelje z ambicioznimi cilji, z zavezo do znanstveno utemeljenih ciljev (SBT[14]) in z odobrenimi SBT.

Slika 8 na podlagi temperaturne ocene, ki jo izračunava ISS, prikazuje, kako dobro so naše naložbe v izdajatelje iz zasebnega sektorja usklajene z globalnimi temperaturnimi cilji. Delež naložb v izdajatelje s podnebnimi cilji, ki so po oceni ISS usklajeni s scenarijem trajnostnega razvoja v letu 2050[15], je v opazovanem obdobju ostal razmeroma stabilen in je na visokih ravneh (2018: 89 %; 2025: 90 %). V splošnem velja, da ima izdajatelj, ki je usklajen s scenarijem trajnostnega razvoja v letu 2050, temperaturno oceno 1,5 °C.

Slika 9 na podlagi ocene ogljičnega tveganja, ki jo izračunava ISS, prikazuje, kako uspešno se izdajatelji iz zasebnega sektorja pri svojem poslovanju in v okviru dobavne verige spopadajo s podnebnimi tveganji, značilnimi za njihovo panogo. Delež naložb v izdajatelje, ki so kategorizirani kot nadpovprečno uspešni ali vodilni (vrednost kazalnika je nad 50), je v obdobju od 2018 do 2022 ostal razmeroma nespremenjen (in na visokih ravneh). Po padcu v letu 2023, zaradi splošnega znižanja ocen ogljičnega tveganja finančnih podjetij, se je ta v naslednjih dveh letih nekoliko izboljšal. Kazalnik se meri na lestvici od 0 (zelo slaba uspešnost) do 100 (odlična uspešnost).

V zadnjih osmih letih smo močno povečali obseg naložb v zelene, socialne in trajnostne obveznice. V letu 2018 so naše naložbe v tovrstne obveznice znašale le 32 milijonov EUR, kar je manj kot 1 % naših finančnih naložb (vključno z naložbami v zlato in denarna sredstva). Konec leta 2025 smo imeli v lasti 748 milijonov EUR teh obveznic (slika 10), kar je predstavljalo okoli 11,5 % naših finančnih naložb. Lani smo povečali tovrstne naložbe za 122 milijonov EUR.

6Priloge

6.1Kazalniki, povezani s podnebjem, za celotne finančne naložbe (emisije TGP obsega 1 in 2)

Viri: ISS, Svetovna banka, Bloomberg, ECB, izračuni BS.

Opomba: Velikost portfelja vključuje tržno vrednost naših celotnih finančnih naložb, razen naložb v zlato in denarna sredstva. Odstotki v oklepajih pod vrednostjo posameznega kazalnika kažejo razpoložljivost podatkov (pokritost podatkov), izračunano kot delež naložb (tj. tržna vrednost naložb/tržna vrednost portfelja), za katere so na voljo vsi zahtevani podatki (tj. podatki o emisijah TGP in finančni podatki). Podatki za kazalnike cilji zmanjšanja emisij TGP, temperaturna ocena in ocena ogljičnega tveganja so na voljo le za podjetniške obveznice, krite obveznice in delnice. Kazalnik cilji zmanjšanja emisij TGP kaže delež naših naložb v izdajatelje, ki so zavezani globalnim podnebnim ciljem (izdajatelji z ambicioznimi cilji, z zavezami do znanstveno utemeljenih ciljev (angl. Science-based targets, SBT) ali z odobrenimi SBT). Delež zelenih obveznic/delež socialnih in trajnostnih obveznic prikazuje odstotek naših naložb v zelene obveznice/socialne in trajnostne obveznice (i) v naših celotnih finančnih naložbah, vključno z naložbami v zlato in denarna sredstva ter (ii) v naših celotnih finančnih naložbah, razen naložb v zlato in denarna sredstva (v oklepaju).

6.2Kazalniki, povezani s podnebjem, za naložbe v nedržavne izdajatelje (emisije TGP obsega 3)

Viri: ISS, Svetovna banka, Bloomberg, ECB, izračuni BS.

Opomba: Odstotki v oklepajih pod vrednostjo posameznega kazalnika kažejo razpoložljivost podatkov (pokritost podatkov), izračunano kot delež naložb (tj. tržna vrednost naložb/tržna vrednost portfelja), za katere so na voljo vsi zahtevani podatki (tj. podatki o emisijah TGP in finančni podatki).

6.3Opis kazalnikov, povezanih s podnebjem

Tehtano povprečje ogljične intenzivnosti (angl. Weighted average carbon intensity, WACI)

Tehtano povprečje ogljične intenzivnosti meri izpostavljenost portfelja ogljično intenzivnim izdajateljem. Izražen je v tonah ekvivalenta CO2 na milijon EUR prihodkov (nedržavni izdajatelji) ali na milijon EUR PPP prilagojen BDP/na prebivalca (državni izdajatelji; proizvodna metoda ali potrošna metoda). Kazalnik je preprost za izračun, ima dobro pokritost podatkov in je enostaven za razlago. Prav tako se ga lahko uporabi za vse naložbene razrede. Po drugi strani pa je občutljiv na velika odstopanja v podatkih (statistični osamelci).

Absolutne emisije TGP (angl. Total carbon emissions, TCE)

TCE meri absolutne emisije TGP, povezane s portfeljem. Izražen je v tonah ekvivalenta CO2. Čeprav se kazalnik široko uporablja v finančni panogi, je njegova uporabnost za primerjavo med različnimi portfelji ali skozi čas omejena, saj vrednosti kazalnika niso normalizirane. Poleg tega so za izračun tega kazalnika potrebni podatki o tržni kapitalizaciji/strukturi celotnega kapitala (nedržavni izdajatelji) ali o PPP prilagojenem BDP (državni izdajatelji), ki niso vedno na voljo.

Ogljični odtis (angl. Carbon footprint, CF)

Kazalnik normalizira absolutne emisije TGP portfelja (TCE) z njegovo tržno vrednostjo. Izražen je v tonah ekvivalenta CO2 na milijon EUR investicij. Omogoča primerjavo med različno velikimi portfelji in med različnimi časovnimi obdobji. Po drugi strani pa so za njegov izračun potrebni podatki o tržni kapitalizaciji/strukturi celotnega kapitala (nedržavni izdajatelji) ali o PPP prilagojenem BDP (državni izdajatelji), ki niso vedno na voljo.

Ogljična intenzivnost (angl. Carbon intensity, CI)

Kazalnik meri ogljično učinkovitost portfelja. Izražen je v tonah ekvivalenta CO2 na milijon EUR prihodkov (nedržavni izdajatelji) ali na milijon EUR PPP prilagojen BDP/na prebivalca (državni izdajatelji; proizvodna metoda ali potrošna metoda). V primerjavi z ogljičnim odtisom je ta kazalnik bolj zapleten, prav tako je njegova interpretacija bolj kompleksna. Po drugi strani pa omogoča primerjavo med različno velikimi portfelji in med različnimi časovnimi obdobji.

Cilji zmanjšanja emisij TGP

Za prehod v nizkoogljično gospodarstvo se morajo podjetja zavezati k uskladitvi z globalnimi podnebnimi cilji in dokazati svoj napredek. Glede na obstoj in kakovost ciljev zmanjševanja TGP deli ISS podnebne cilje podjetij na tiste brez cilja, z neambicioznim ciljem, z ambicioznim ciljem, z zavezanostjo k SBT ali z odobrenim SBT. Pri kategorizaciji ISS upošteva tako znanstveno utemeljene cilje kot druge cilje, ki jih določi posamezno podjetje.

Temperaturna ocena

Kazalnik je usmerjen v prihodnost in je izražen v stopinjah Celzija. Namenjen je prikazu usklajenosti podjetij z globalnimi temperaturnimi cilji. Temperaturna ocena, ki jo izračunava ISS, primerja skladnost emisij TGP izdajateljev s scenarijem trajnostnega razvoja (angl. Sustainable Development Scenario, SDS), ki je v skladu s Pariškim sporazumom. Podjetje, ki je usklajeno z SDS, naj bi imelo na primer temperaturno oceno 1,5 °C. Zaradi zapletenosti in negotovosti izračunov temperaturnih ocen je te treba obravnavati previdno, saj en sam kazalnik ne more razložiti celotne dinamike prispevka izdajatelja k zvišanju globalne temperature.

Ocena ogljičnega tveganja

Kazalnik je usmerjen v prihodnost in omogoča oceno, kako dobro je podjetje pripravljeno na prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Kazalnik ocenjuje, kako je podjetje izpostavljeno podnebnim tveganjem in priložnostim ter ali z njimi upravlja na način, da izkoristi priložnosti in se izogne oziroma ublaži tveganja. Kazalnik se meri na lestvici od 0 (zelo slaba uspešnost) do 100 (odlična uspešnost). ISS deli podjetja glede na njihovo pripravljenost na prehod v nizkoogljično gospodarstvo v štiri skupine, tj. neuspešna podjetja (ocene 0–24), srednje uspešna podjetja (25–49), nadpovprečno uspešna podjetja (50–74) in vodilna podjetja (75–100).

Izpostavljenost zelenim, socialnim in trajnostnim obveznicam

Naložbe v zelene, socialne in trajnostne obveznice se uvrščajo v skupino t. i. tematskih naložb. Zelene obveznice so namenjene financiranju investicij s pozitivnim učinkom na okolje. Socialne obveznice so namenjene financiranju investicij s pozitivnim učinkom na socialno-ekonomski položaj ljudi. Trajnostne obveznice so namenjene financiranju investicij, ki vsebujejo kombinacijo aktivnosti, značilnih za zelene in socialne investicije. Klasifikacija teh obveznic mora temeljiti na široko uporabljenih standardih, kot so načela za izdajo zelenih in socialnih obveznic (angl. Green/Social Bond Principles), smernice za izdajo trajnostnih obveznic (angl. Sustainability Bond Guidelines), standard za izdajo podnebnih obveznic (angl. Climate Bond Standard) in standard EU za zelene obveznice (angl. European Green Bond standard).

Delež zelenih/socialnih in trajnostnih obveznic

Poleg prikazovanja naše izpostavljenosti zelenim, socialnim in trajnostnim obveznicam razkrivamo tudi delež zelenih obveznic ter delež socialnih in trajnostnih obveznic v naših finančnih naložbah. Za vsak tip obveznic prikazujemo dva kazalnika, tj. delež zelenih/socialnih in trajnostnih obveznic (i) v naših celotnih finančnih naložbah, vključno z naložbami v zlato in denarna sredstva, ter (ii) v naših celotnih finančnih sredstvih, razen naložb v zlato in denarna sredstva.

6.4Seznam kratic