Marika Cifor in Stacy Wood v članku »Kritični feminizem v arhivih« obravnavata vlogo, ki jo za družbena gibanja z osvetljevanjem izpuščenih oseb, konceptov in zgodb predstavlja arhiviranje. Arhivi so stičišča razmerij moči in so kot taki del patriarhalnih struktur, zato je nujno, da se boji, ki jih začenjajo, zavzemajo in vodijo ženske*, zapišejo v zgodovino in ohranjajo v spominu. Feministična umetnost se prepleta s feministično politiko, sodobne umetnice pa so s svojimi raziskovalnimi in dokumentarnimi praksami ogromno pripomogle k arhivskemu delu.
Ena izmed njih je tudi Zuzanna Hertzberg, ki se je z razstavo Mechitza: Individualni in kolektivni upor žensk med holokavstom s pomočjo raziskovanja zgodovine poglobila v antifašistično delovanje judovskih žensk v času šoe in izpostavila junakinje upora, ki so se borile za preživetje.
Po besedah avtorice predstavlja Mechitza poetično in živo izhodišče za vračanje k spominom na neprijetna dejstva in zgodbe, ki so postale globoko in trajno zakoreninjene tako v ustanovah kot orodjih pisanja zgodovine. Tradicija praks arhiviranja je močno zaznamovana s patriarhatom in na mesta varuhov in notarjev zapuščine postavlja moške in pa tiste ženske, ki so pripravljene govoriti v njihovem imenu proti pričevanjem drugih žensk. Umetniško udejstvovanje Zuzanne Hertzberg si prizadeva zoperstaviti se prav temu monopolu. Kot artivistka je vpletena v popravljanje arhivskih resnic (beri: mitov). V njih išče klice novih, ženskih zgodb, ki bi lahko ustvarile nov, čustveno nabit arhiv, temelječ na ženskah z izkušnjo vojne in nasilja.
Razstava Mechitza je del programa Arheologija upora: Popravek za prihodnost 29. festivala Mesto žensk. Razstava Zuzanne Hertzberg v Mali galeriji – skupaj z deli Katie Kameli, Mónice de Mirande, Barbare Blasin in Hristine Ivanoske, razstavljenimi v Galeriji Škuc – raziskuje zgodovinske osebnosti/gibanja/medije in nanje opozarja javnost. Dela Alicie Grullón in kolektiva SIDE ter sprehod razširjene resničnosti Amande Gutiérrez pa izumljajo strategije, s katerimi lahko posegamo v sedanjost.
*Izraz ženska in druge besede, zapisane v ženskem slovničnem spolu, so uporabljene vključujoče in nagovarjajo vsako osebo, ki se identificira z ženskim spolom, ter nebinarne, trans-, a- in interspolne osebe.
Kuratorka: Iva Kovač
Produkcija: Mesto žensk / City of Women
Kurator MGBS: Vladimir Vidmar
