Ob letošnjem častitljivem tridesetem rojstnem dnevu Banke Slovenije premišljujemo njeno vlogo v teh za državo prelomnih desetletjih. Pogosto namreč pozabljamo, da je delo centralne banke najbolj neposredno povezano z našim vsakdanjikom. To stičišče najbolj otipljivo materializira fenomen (nacionalne) valute. Zgodba o tolarju je tako priložnost za pogled v čas vzpostavljanja našega novega vsakdana (ekonomskega, političnega in kulturnega), pri čemer je temeljno vlogo odigrala Banka Slovenije.
Kljub razmeroma kratkem življenju je tolar hitro postal in ostal del naše zavesti. To je nedvomno v veliki meri zasluga njegove izredne vizualne podobe – dela kultnih oblikovalcev Miljenka Licula in Zvoneta Kosovelja. Zgodba o tolarju je tako v prvi vrsti zgodba o tem, kako sta oblikovalca v vizualno govorico uspešno pretočila različne potrebe in interese povsem mlade države, njen zgodovinski ponos in upe za prihodnost. Zgodbo pripovedujejo različni materiali, od neposrednih fragmentov samega procesa snovanja in oblikovanja tolarja, izvornih portretov Rudija Španzla in pripravljalnih Liculovih študij do video pričevanj ključnih akterjev tega obdobja.
Razstava nas bo popeljala na pot po bližnji državni zgodovini in našem spominu, saj je denar kraj, kjer sta ta dva elementa, veliko in majhno, notranje prepletena. Posebej to velja za tolar, ki je s svojo izjemno podobo posrečeno ubesedil to, kar kot skupnost smo in kar nas kot skupnost v najboljši luči predstavlja tudi v svetu. Oblikovalski presežek vizualne dimenzije naše prve valute je povod za ponos in hkrati pokazatelj, kako nas določene vrednote lahko hitro poenotijo.
Produkcija: Banka Slovenije
Avtorja razstave: Špela Goltes in Vladimir Vidmar
Avtor besedil: Samo Trtnik
Oblikovanje: Špela Goltes
Snemanje in videoprodukcija: Simon Pintar
Kurator MGBS: Vladimir Vidmar
Za pomoč pri pripravljanju vsebine razstave se iskreno zahvaljujemo: Maji Licul, Katarini Toman, Mojci Turk, Zvonetu Kosovelju, Janezu Majcetu, Ranku Novaku, Andreju Rantu, Rudiju Španzlu, Arhitekturnemu centru DESSA in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
