Razmišljati o umetnosti kot o (materialni) vrednosti namesto o vrednoti je v tradiciji evropskih “lepih umetnosti” malodane bogokletno. Že sama ideja “lepih umetnosti”, ki še vedno dodobra določa naše razmišljanje o njej, ideja “arta” v razlikovanju do uporabnih ali dekorativnih umetnosti implicira s praktičnimi oziri neobremenjeno izražanje avtorjeve genialnosti. Čeprav sodobna umetnost eksplicitno zastavlja vprašanje materialnih pogojev svoje produkcije, predvsem v ekonomskih in političnih kontekstih, v katere je vpeta, fenomen njenega trženja zaostri paradoks njene vrednosti bolj kot kadar koli prej – diskrepanca med vrednostjo njenih materialov ali materialne izvedbe in neposredno tržno vrednostjo, nikoli ni bila večja.
Kompleksna vprašanja umetnosti kot materialne vrednosti so idejni okvir razstave Vrednost grafike, ki predstavlja grafično produkcijo študentov likovne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Grafika je še posebej priročna za odpiranje te problematike: kljub temu da je vedno bila del lepih umetnosti, je s svojo zmožnostjo reprodukcije vselej od znotraj spodkopavala ideološke predpostavke umetnine kot neponovljive in materialno integralne. Poleg ekspresije je od nekdaj služila tudi funkciji komunikacije in diseminacije vizualnih predlog. Študentje v svojih delih premišljujejo različne implikacije odnosa grafike in vrednosti, sem sodijo vprašanja umetnosti kot dela in materialnega statusa umetnika, fenomen potrošništva, vendar tudi subtilnejši premisleki, ki merijo na mistifikacijo odnosa med delom in vrednostjo, ki ga najboljše uteleša umetnost sama. Izvedena v različnih grafičnih tehnikah od suhe igle, monotipije do jedkanice in linoreza, so dela na eni strani odkrito humorna s puščicami ironije, po drugi strani pa kontemplativna, eksistencialna, z občutkom določenega “nelagodja v kulturi”.
Sama razstava Vrednost grafike je radikalizacija drže grafike kot dekonstrukcije vrednot lepih umetnosti in njene vrednosti, grafiki odvzame neposredno fizičnost in jo predstavi v drugi medijski formi, v obliki projekcije, vidne samo skozi kukala na zatemnjenih oknih galerije. S tem jo predstavi v določeni efemernosti, ki izostri problem vrednosti tako v grafiki kot v umetnosti sami – umetnost je področje spekulativne vrednosti, je področje, kjer je vrednost težko neposredno določljiva, in zato hkrati področje manipulacij in svobode.
Avtorji: Pavlina Stropnik, Jerca Rogelj, Ana Kolšek, Anamarija Založnik, Maja Bobnar, Tanja Železnik, Tanita Fabjan Demšar, Manca Semprimožnik, Ines Pahor, Eva Kozina, Dea Ferfolja, Ana Kavčič, Klementina Zavšek, Lovro Pinter, Hana Mele, Manca Sprager, Maja Breznikar, Nana Barborič Vesel, Ana Fon, Urša Barič, Kaja Tuta, Anja Najvirt, Anja Hvastija Gaia, Tina Krajnc, Debora Oberžan, Ana Forjan, Vanesa Hochkraut, Kristina Filipčić, Valentina Kaluža, Tjaša Morela, Gloria Ana Lupus
Mentorja: prof. mag. Črtomir Frelih in doc. mag. Zora Stančić
Kurator MGBS: Vladimir Vidmar
Produkcija: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL
