Razstava Vnovič in zopet in znova* predstavlja sodobno grafično produkcijo mlajše generacije skozi dela študentk in študentov UL ALUO. Grafika je področje, ki se neprestano razvija, umetnice in umetniki se obračajo k novim digitalnim pristopom, obnavljajo starejše tehnike in tiskajo na alternativnih materialih in z alternativnimi orodji. Izbor del na razstavi zajema širok razpon pristopov, od tradicionalnih tehnik tiska, ki zahtevajo natančnost in potrpežljivost, do hibridnih eksperimentov, pri katerih se grafika prepleta s prostorskimi instalacijami, risbo, fotografijo in digitalno produkcijo v različnih oblikah.
Vsako razstavljeno delo izraža avtorski pogled, vendar skupaj oblikujejo širšo podobo časa, ki ga živimo. Umetnice in umetniki se posvečajo zelo različnim temam: raziskovanje identitete, preizpraševanje odnosov, spomina in bližine, premisleki o lastni vlogi v hitro spreminjajoči se družbi. Nekatera dela izhajajo iz humorja ali distance, druga iz občutka notranjega pritiska ali nuje po razpiranju novih vizij. Tako nastaja niz avtorsko raznolikih odzivov, ki razkrivajo, kako daleč se lahko grafični medij raztegne, ko postane prostor osebnih premikov in družbenih odsevov.
Pomemben del te produkcije se oblikuje v ateljejih akademije, kjer študentke in študenti vsakodnevno ustvarjajo drug ob drugem, si izmenjujejo misli in komentarje ter gradijo skupnost, ki jo povezuje bližina grafičnega medija. Prav ta medsebojna dinamika, radovednost in pripravljenost na dialog omogočajo, da se grafika razvija naprej kot medij, ki se neprestano širi in na novo opredeljuje. Hkrati pa ohranja svojo temeljno navezavo na proces, sled in preobrazbo.
Tako kot v pesmi, kjer nas Tone Pavček vodi »do konca« ‒ do cvetice, do snežne kraljice, do resnice ‒, tudi grafični proces zahteva ponavljanje, potrpežljivost, vračanje k isti matrici, isti površini, istemu poskusu. Za študentke in študente grafike pomeni vnovič in zopet in znova način dela: nenehno raziskovanje tehnik, materialov, idej in sebe. Vračanje k začetku, ko rezultat še ni pravi, in napredovanje, ki se nikoli ne zgodi brez poskusov, napak in odtisov, ki so najprej videti odveč, a nazadnje postanejo ključni. Grafika nastane iz tega vračanja. Ne iz enkratne geste, temveč iz mnogoterosti poskusov, ki vsak po svoje odpirajo možnost nove podobe. Vnovič in zopet in znova* je torej poklon iskanju. Je povabilo, da je prav vztrajnost in ponavljanje tisto, kar vodi naprej.
Sodelujoče študentke in študenti: Špela Ambrož, Manuel Brajnik, Ana Govc, Emili Jenko, Maks Jeriha, Petra Leskovar Grum, Nina Munih, Tinkara Nemec Herkess, Maruša Pajnič, Sara Stevanović
Mentorica: izr. prof. mag. Zora Stančič
Asistentka: Helena B. Tahir
Kuratorka MGBS: Ema Kobal
Produkcija: Univerza v Ljubljani
* Tone PAVČEK, Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca, Izbranke, Ljubljana 2022.
