Ko se danes sprehajamo po širokih pločnikih Slovenske ceste, glavne ljubljanske arterije, se ne zavedamo, kako zelo drugačen je bil ta del mesta pred samo enim stoletjem. V tem času se je namreč okrepil projekt odločne modernizacije Ljubljane, do takrat še provincialnega centra Kranjske, ki se je začel zbujati kot vitalna in dinamična prestolnica banovine, ekonomsko, finančno in poslovno središče. In to središče je potrebovalo svojo podobo, arhitekturo, ki bi kazala njegove nove ambicije, urbanistično ureditev, ki to spremlja, ter vsebine razgibanega mestnega življenja.
Razstava Srce mesta v osrčje te zgodbe rojstva moderne Ljubljane postavlja gradnjo stavbe Banke Slovenije, takratne Ljubljanske kreditne banke, prve monumentalne arhitekture med obema vojnama, ki je nedvomno nakazala nove smeri mestnega razvoja. Palača Banke izpoveduje modernistične arhitekturne tendence, ki so v naslednjih letih preobrazile ta del mesta v nov center, kaže monumentalnost in progresivnost, ki pričata o samozavesti povojnih generacij Ljubljančanov s pogledom, zazrtim v prihodnost, narekuje pa tudi nove, visoke standarde bivanja v mestu. S tem je ambiciozni projekt gradnje stavbe današnje Banke Slovenije v letih neposredno po 1.svetovni vojni napovedal strelovit razvoj današnje Slovenske ceste v nov center mesta, razvoj, ki je včasih neusmiljen do starega, vendar zavezan vsestranskemu razvoju in koristi njegovih prebivalcev.
Po razstavi nas pelje množica starih podob, razglednic, dokumentov in načrtov, ki izpričujejo projekt medvojne modernizacije mestnega središča, njegove arhitekturne in urbanistične preobrazbe, vendar tudi drobci novega vsakdana, meščanskega življenja, priljubljenih kotičkov takratnih Ljubljančanov in točk, ki jih v svoji dnevni rutini obiskujemo še danes. Za razstavo smo posneli tudi dokumentarni film istega naslova, ki izčrpno pripoveduje o preteklosti in sedanjosti bančne palače. Srce mesta je tako zgodba o tem, kako preteklost neposredno živimo danes in kako je vsak korak naprej nemogoč brez pogleda nazaj.
Produkcija: Banka Slovenije
Avtorja razstave: Špela Goltes in Vladimir Vidmar
Oblikovanje: Špela Goltes
Kurator MGBS: Vladimir Vidmar
Za slikovno gradivo se iskreno zahvaljujemo: Zmagu Tančiču, Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Zavodu za varstvo kulturne dediščine (Območna enota Ljubljana, Fototeka), Slovenskemu etnološkemu muzeju, Slovanski knjižnici (Zasebna zbirka ljubljanskih razglednic Milene Žnideršič, digitalne kopije hrani MKL – Slovanska knjižnica), Kartografski zbirki NUK, Digitalni knjižnici Slovenije – dLib.si, Matjažu Šporarju - vnuku fotografa Petra Nagliča, Helgi Kambič, Bogu Zupančiču, Milanu Udovču, Simonu Pintarju
Fotografijo arhitekta Františka Krasnyja smo povzeli po: www.geocaching.com/geocache/GC72NFP_architekt-frantisek-krasny-046
Za družinske spomine in pričevanja o nekdanji Ljubljani se najlepše zahvaljujemo Janezu Bogataju.
Film o zgodovini bančne palače pa si lahko ogledate tukaj: