Obiščite razstavo v Jakopičevem paviljonu je razstava o razstavah. Govori namreč o razstavnem programu, ki je v nekdanjem Jakopičevem paviljonu potekal med letoma 1919 in 1945. Paviljon, ki je stal ob vhodu v mestni park Tivoli, je od leta 1909 predstavljal osrednji prostor za razstavljanje sodobne likovne umetnosti in druge vizualne produkcije v Ljubljani. Do leta 1924 ga je vodil njegov ustanovitelj in lastnik Rihard Jakopič. Od slikarja ga je takrat odkupila ljubljanska mestna občina, ki je nato upravljanje paviljona predala Društvu Narodna galerija. To je v obravnavanem obdobju brez jasnega razstavnega programa tja umeščalo svoje projekte, predvsem pa paviljon oddajalo zelo različnim razstavljavcem, med drugim fotografom, arhitektom, likovnim amaterjem in različnim promotorjem umetne obrti. Pomembnost paviljona kot osrednjega slovenskega razstavišča za živeče ustvarjalce se je zmanjšala v poznih štiridesetih letih z odprtjem Moderne galerije, sredi petdesetih letih pa je razstavljanje v njem spet oživelo. Leta 1962 je bil paviljon zaradi premika trase železniške proge porušen.
Razstava spremlja izid publikacije Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945, ki je izšla v založbi Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter s sofinanciranjem Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani. Publikacija je plod triletnega študentskega raziskovanja na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. S pregledom dostopnih arhivskih virov in sočasnih poročil v časopisju interpretira razstave, organizirane v tem obdobju. Obsega več kot 700 strani strokovnih besedil, zbranih podatkov o posameznih razstavah ter dragocenega fotografskega in arhivskega gradiva.
Razstava pripoved, ujeto na strani digitalne publikacije, razširja v prostor. Predstavljeni elementi poskušajo simulirati dve razstavi, ki sta se zgodili v paviljonu. Prostor Male galerije Banke Slovenije je odet v tapete, s pomočjo katerih obiskovalce vabimo k izkustvu razstavnega prostora ob XXVIII. umetnostni razstavi slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov (1923). VR simulacija omogoča navidezen sprehod po paviljonu, kot je izgledal v času Razstave umetnic Male ženske antante (1938). Uprizoritvi razstav vabita k refleksiji o nekdanjem razstavišču in raznolikih razstavljavcih ter njihovih delih, ki so v njem našli svoj prostor.
Razstavo in izid publikacije spremlja diskurzivni program, v katerem se bomo o pestrem razstavnem dogajanju v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945 pogovarjali z vabljenimi strokovnjaki.
Fotografije XXVIII. umetnostne razstave slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov (1923) so last Narodnega muzeja Slovenije.
Fotografije Razstave umetnic Male ženske antante (1938) so last Narodne galerije, Ljubljana.
Avtorice projekta: Hana Čeferin, Jera Krečič, Neža Lukančič, Lara Mejač, Ana Obid
Urednika projekta: Miha Valant, Beti Žerovc
Kurator MGBS: Vladimir Vidmar
Grafično oblikovanje: Žan Kobal
Oblikovanje VR simulacije: Metod Kulčar
Produkcija: Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo, Svet za umetnost UL, Filozofska fakulteta UL
