Mednarodni odnosi
V Banki Slovenije v okviru svojega mandata delujemo v številnih evropskih in mednarodnih institucijah. Z dnem uvedbe evra kot valute Republike Slovenije (1. januarja 2007) je Banka Slovenije postala del Evrosistema. Evrosistem sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic EU, ki so sprejele evro.
Hkrati v skladu z Zakonom o Banki Slovenije delujemo kot predstavnik države v mednarodnih denarnih institucijah. Zaradi izpolnjevanja svojih nalog pa aktivno sodelujemo tudi z drugimi centralnimi bankami, nadzornimi institucijami, mednarodnimi finančnimi organizacijami ter organizacijami in skladi, ki skrbijo za izvajanje varstva vlog.
Strokovnjaki Banke Slovenije sodelujemo tudi v programih tehnične pomoči drugim centralnim bankam in nadzornim institucijam.
Delovanje v okviru Evrosistema in Evropskega sistema centralnih bank
ECB s sedežem v Frankfurtu ob Majni v Nemčiji je bila ustanovljena 1. junija 1998 kot jedro Evrosistema in ESCB. Njeno delovanje določa Statut ESCB in ECB. ECB je od 1. januarja 1999 odgovorna za izvajanje skupne denarne politike v evrskem območju (takrat je prvih 11 držav članic EU odgovornost za denarno politiko preneslo na Evrosistem).
Pravna podlaga za enotno denarno politiko sta Pogodba o delovanju Evropske unije ter Statut ESCB in ECB. Za določanje in izvajanje skupne denarne politike velja načelo centraliziranega odločanja (Svet ECB) in decentraliziranega izvajanja prek nacionalnih centralnih bank.
Glavni cilj Evrosistema je ohranjati stabilnost cen oziroma varovati vrednost evra. Cilj Sveta ECB je inflacija v višini 2 % v srednjeročnem obdobju.
ESCB sestavljajo ECB in nacionalne centralne banke vseh držav članic EU. Nacionalne centralne banke držav članic EU, ki niso uvedle evra, vodijo svojo denarno politiko in niso udeležene v procesu odločanja in izvajanja skupne denarne politike.
Leta 2014 je začel delovati Enotni mehanizem nadzora (EMN) kot eden od stebrov bančne unije, katere cilj je bolj varno, pregledno in enotno evropsko bančništvo.
EMN sestavljajo ECB in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav, tudi Banka Slovenije.
Na področju nadzora bank in ohranjanja finančne stabilnosti v Evropi je ob EMN ključna institucija Evropski bančni organ (EBA), v katerem kot članica Evrosistema sodeluje tudi Banka Slovenije.
Od njegove ustanovitve leta 2010 je Banka Slovenije tudi članica Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU ter za preprečevanje in zmanjševanje sistemskih tveganj.
Banka Slovenije sodeluje tudi v okviru Enotnega odbora za reševanje (SRB), ki je v letu 2015 začel delovati kot neodvisna agencija EU in je ključni organ bančne unije. Odbor je odgovoren za učinkovito in dosledno delovanje Enotnega mehanizma za reševanje (Single resolution mechanism; SRM), ki je sistem na ravni EU za reševanje finančnih institucij v težavah.
Institucije in telesa v okviru EU
Svet EU v sestavi finančnih ministrov oziroma gospodarskih ministrov (ECOFIN) se dvakrat letno sestane neformalno. Srečanja se poleg finančnih ministrov oziroma gospodarskih ministrov držav članic EU udeležijo tudi guvernerji centralnih bank
Ekonomsko-finančni odbor (EFC) pripravlja zasedanja Sveta EU v sestavi finančnih ministrov oziroma gospodarskih ministrov. EFC obravnava gospodarski in finančni položaj v EU, spodbuja koordinacijo gospodarskih in fiskalnih politik, zadeve, povezane s finančnimi trgi, politike deviznega tečaja ter odnose s tretjimi državami in mednarodnimi institucijami. EFC tudi predstavlja okvir za pripravo dialoga med ECOFIN in ECB. EFC sestavljajo visoki uradniki iz državne uprave in centralne banke, Evropske komisije in ECB.
Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (CMFB) pomaga Evropski komisiji pri pripravi in izvajanju delovnih programov na področju denarne, finančne in plačilnobilančne statistike. CMFB predstavlja forum za usklajevanje statistikov iz nacionalnih statističnih uradov in Eurostata na eni strani ter iz nacionalnih centralnih bank in ECB na drugi strani.
Evropski statistični forum je strateško telo, ki povezuje oba evropska statistična sistema – Evropski statistični sistem in statistični sistem ESCB.
Evropski sistem finančnih nadzornikov (ESFS) je poleg Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) sestavljen iz nacionalnih nadzornikov in treh evropskih nadzornih organov za sektorje:
bančništva (European Banking Authority ‒ Evropski organ za bančništvo ‒ EBA),
vrednostnih papirjev (European Securities Authority ‒ Evropski organ za vrednostne papirje ‒ ESMA),
zavarovanja in poklicnih pokojnin (Insurance and Occupational Pensions Authority ‒ Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine s sedežem ‒ EIOPA).
Delovanje v okviru mednarodnih institucij
Glavna mednarodna telesa in institucije, v katerih sodelujemo, so Mednarodni denarni sklad (MDS), Banka za mednarodne poravnave (BIS) ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Sodelujemo tudi v programih tehnične pomoči drugim centralnim bankam in nadzornim institucijam.
Republika Slovenija je postala članica Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljevanju: MDS) 15. januarja 1993 na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodnem denarnem skladu.
Republiko Slovenijo v MDS predstavljata guverner Banke Slovenije kot guverner MDS, kot namestnik guvernerja MDS pa oseba, ki jo za ta namen pooblasti guverner Banke Slovenije.
Določila Statuta MDS (Articles of Agreement) imajo v Sloveniji status zakonskih določb. Na podlagi določil IV. člena Statuta MDS slednji redno nadzira izpolnjevanje obveznosti svojih članic, ki morajo MDS zagotoviti vse potrebne informacije. V tej povezavi, vse od sprejema v članstvo MDS, Slovenija sodeluje v rednih posvetovanjih z MDS po IV. členu Statuta. Poročila, ki jih MDS pripravi po posvetovanjih na podlagi IV. člena Statuta, so objavljena na spletnih straneh MDS. Zadnje poročilo je bilo objavljeno 14. maja 2024.
Banka Slovenije je v skladu z zakonom fiskalni agent Republike Slovenije in za njen račun izvršuje vse transakcije iz naslova t. i. posebnih pravic črpanja v MDS (SDR – Special Drawing Rights), ki predstavljajo mednarodne denarne rezerve Slovenije. Upravlja tudi delež Slovenije v kvoti MDS, ki znaša 586,5 mio SDR oziroma 0,12 % celotne kvote MDS. Slovenija ima znotraj MDS 7.317 glasovalnih pravic oziroma 0,15 % celotne glasovalne moči v MDS.
Slovenija skladno s konstituenčnim sporazumom v letih od 2022–2032 v MDS sodeluje v okviru srednje- in vzhodnoevropske konstituence (CEE – Central and Eastern European Constituency), v kateri so poleg Slovenije zastopane še Avstrija, Češka, Kosovo, Madžarska, Slovaška in Turčija.
Finančna pozicija Slovenije v MDS Posebne pravice črpanja (SDR) Statut MDS
Banka Slovenije je članica in delničarka BIS od leta 1996, kar je določeno z Zakonom o članstvu BS v Banki za mednarodne povezave.
BIS je mednarodna finančna institucija, ki pomaga centralnim bankam pri njihovem zasledovanju denarne in finančne stabilnosti, krepitvi mednarodnega sodelovanja na teh področjih in deluje kot banka centralnih bank.
Guverner Banke Slovenije se udeležuje sestankov guvernerjev centralnih bank članic Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki so organizirani vsaka dva meseca. Na sestankih poteka razprava o dogajanjih v svetovnem gospodarstvu in na finančnih trgih. Srečanja guvernerjev so tudi priložnost za izmenjavo mnenj o različnih centralnobančnih temah, denarni politiki centralnih bank, intervencijah na deviznih trgih, zadnjih regulatornih spremembah ter različnih finančnih politikah. Banka Slovenije je delničar BIS. Predstavnik Sveta Banke Slovenije se udeležuje letne skupščine BIS v Baslu.
Republika Slovenija je postala članica OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development) 21. julija 2010.
Vključitev v OECD za Slovenijo pomeni možnost enakopravnega sodelovanja z najpomembnejšimi svetovnimi gospodarskimi silami pri oblikovanju svetovnih standardov dobre prakse in dobrega upravljanja na različnih področjih.
Predstavniki Banke Slovenije se udeležujemo zasedanj nekaterih odborov in delovnih skupin OECD:
Odbor za finančne trge,
Odbor za ekonomsko politiko,
Delovna skupina za mednarodno naložbeno statistiko,
Delovna skupina za finančne statistike,
Delovna skupina za statistiko blagovne in storitvene menjave.
Tehnično centralnobančno sodelovanje
Strokovnjaki Banke Slovenije sodelujemo v programih tehnične pomoči drugim centralnim bankam in nadzornim institucijam. Večinoma v Banki Slovenije ponujamo pomoč centralnim bankam držav iz bližnje regije (Zahodni Balkan) v obliki študijskih obiskov, delavnic, seminarjev ali strokovnih misij. Tako si centralne banke izmenjujejo strokovno znanje in najboljše prakse ter krepijo zmogljivosti.
Delovna skupina za sodelovanje centralnih bank, ki deluje v okviru ESCB, je objavila dokument o najboljših praksah. Dokument predstavlja razloge in določa načela, na katerih temeljijo dejavnosti ESCB v okviru mednarodnega sodelovanja centralnih bank.