Centralne banke se zavedamo, da finančno pismeni državljani ključno prispevajo k stabilnosti in odpornosti finančnega sistema, zato že vrsto let prepoznavamo pomen finančnega opismenjevanja. V Banki Slovenije smo ena vodilnih institucij na tem področju in s številnimi programi sooblikujemo razvoj finančne pismenosti v Sloveniji. V okviru projekta Mojstri digitalne prihodnosti, ki poteka pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, smo letos aktivnosti finančnega opismenjevanja razširili tudi na mednarodno raven. K sodelovanju smo zato povabili tudi guvernerje centralnih bank, ki bodo razpravljali o ključnih vprašanjih finančne pismenosti danes in v prihodnje.
Vljudno vas vabimo na mednarodno okroglo mizo z naslovom S finančno pismenostjo do finančne stabilnosti, ki bo v petek, 22. maja 2026, od 13.30 do 15. ure v Cankarjevem domu, v veliki sprejemni dvorani.
Uvodoma bo spregovorila dr. Annamaria Lusardi, profesorica na Univerzi Stanford in ena najvidnejših strokovnjakinj za finančno pismenost, ki bo osvetlila aktualne izzive in priložnosti na tem področju.
Sledila bo razprava, v kateri bodo sodelujoči naslovili razvijajočo se vlogo finančne pismenosti v sodobni družbi. Udeleženci okrogle mize bodo predstavniki vseh sodelujočih bank v okviru debatnega projekta Mojstri digitalne prihodnosti:
dr. Primož Dolenc, guverner, Banka Slovenije
Peter Kažimír, guverner, Národná banka Slovenska
Madis Müller, guverner, Eesti Pank
dr. Irena Radović, guvernerka, Centralna banka Crne Gore
dr. Boris Vujčić, guverner, Hrvatska narodna banka
dr. Petar Chobanov, namestnik guvernerja, Bulgarian National Bank
dr. Josef Meichenitsch, član sveta, Oesterreichische Nationalbank
Razprava se bo posvetila vprašanjem, kot so:
Zakaj je finančna pismenost v današnjem času pomembnejša kot kadar koli doslej?
Kako se različne države lotevajo oblikovanja nacionalnih strategij s področja finančne pismenosti?
Kako lahko finančne institucije in centralne banke prispevajo k širjenju znanja, izobraževanju javnosti in gradnji zaupanja?
Kakšen je vpliv digitalizacije in umetne inteligence na razumevanje finančnih odločitev?
Veselimo se vaše udeležbe na dogodku, kjer bomo prvič v takšnem mednarodnem formatu združili poglede centralnih bank o tem, kako od ozaveščanja preiti k dejanskemu dvigu finančne pismenosti.
Dogodek bo potekal v Cankarjevem domu. Potekal bo v angleškem jeziku, prisotnim bo omogočen prevod v slovenščino. Za vse, ki se dogodka ne bi mogli udeležiti v živo, bo omogočen neposredni videoprenos, ki bo samo v angleškem jeziku. Udeležba na dogodku je brezplačna, prijava prek spodnega spletnega obrazca pa je mogoča do srede, 13. maja 2026.
Annamaria Lusardi je Senior Fellow na inštitutu Stanford Institute for Economic Policy Research (SIEPR) in direktorica pobude za finančno odločanje (Initiative for Financial Decision-Making), ki temelji na sodelovanju med SIEPR, Graduate School of Business (GSB) in katedro za ekonomijo Univerze Stanford. Pred tem je bila univerzitetna profesorica na Univerzi George Washington, še prej pa profesorica ekonomije (Joel Z. and Susan Hyatt Professor of Economics) na Dartmouth College, kjer je začela svojo akademsko kariero. Poučevala je tudi na Univerzi Princeton, Harris School of Public Policy in Booth School of Business Univerze v Chicagu in Columbia Business School ter bila gostujoča raziskovalka na Harvard Business School. V letih 2017–2023 je bila direktorica italijanskega odbora za finančno izobraževanje, ki je odgovoren za oblikovanje in izvajanje nacionalne strategije finančne pismenosti v Italiji. Ima doktorat iz ekonomije Univerze Princeton in častni doktorat Univerze v Vaasi na Finskem.
Primož Dolenc je guverner in predsednik Sveta Banke Slovenije. Funkcijo je za šestletno obdobje nastopil marca 2026 po imenovanju v Državnem zboru RS.
Pred tem je bil od leta 2016 dalje zaposlen v Banki Slovenije, večino časa kot viceguverner in član Sveta Banke Slovenije. Državni zbor ga je na to funkcijo imenoval leta 2016 in ponovno leta 2022. Večji del trajanja mandatov viceguvernerja je opravljal tudi funkcijo namestnika guvernerja, v času odsotnosti guvernerjev je dvakrat daljše obdobje vodil Banko Slovenije.
Primož Dolenc je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magistrski in doktorski študij. Leta 2006 je zagovarjal svojo doktorsko dizertacijo o upravljanju premoženja in dolga države. Od leta 2000 je zasedal svetovalne in vodstvene položaje v več finančnih institucijah. Bil je tudi redni profesor in raziskovalec na Univerzi na Primorskem, odgovoren za področje bančništva in financ.
Peter Kažimír je guverner slovaške centralne banke od junija 2019 in v tej vlogi tudi član Sveta Evropske centralne banke (ECB). Preden je prevzel funkcijo guvernerja, je bil med letoma 2012 in 2019 minister za finance. Pred tem je bil v letih 2006–2010 državni sekretar na ministrstvu za finance. V času svojega mandata kot finančni minister je v drugi polovici leta 2016 v okviru slovaškega predsedovanja Svetu Evropske unije uradno zastopal Evropsko unijo in Evroskupino na srečanjih skupin G20 in G7.
Madis Müller je guverner estonske centralne banke Eesti Pank in član Sveta Evropske centralne banke (ECB), ki določa denarno politiko evrskega območja. Imenovan je bil junija 2019, pred tem pa je bil namestnik guvernerja Eesti Pank ter zasedal vodilne položaje v IFC in Svetovni banki ter svetoval predsedniku vlade in ministru za finance Estonije. Diplomiral je iz financ na univerzi George Washington University in poslovni šoli Estonian Business School ter ima naziv CFA (pooblaščeni finančni analitik) in FRM (upravljavec finančnih tveganj).
Irena Radović, prva ženska na čelu centralne banke Črne gore (od leta 2023), vodi reforme na področju finančne stabilnosti, usklajevanja s predpisi EU in modernizacije plačilnih sistemov, vključno z vključevanjem v SEPA. Kot predsednica nacionalnega sveta za finančno stabilnost spodbuja pristop Črne gore k EU v devetih pogajalskih poglavjih ter v vodenje centralne banke vnaša izkušnje iz diplomacije, akademskega sveta in razvojnega financiranja.
Boris Vujčić je julija 2012 postal guverner Hrvatske narodne banke s šestletnim mandatom, julija 2018 pa je bil ponovno imenovan na to mesto za dodatni šestletni mandat. Julija 2024 je bil imenovan že za tretji mandat.
Od leta 2016 je predsednik usmerjevalnega odbora Dunajske pobude 2.0 in od leta 2013 član Razširjenega sveta ECB ter splošnega odbora ESRB. Od 1. januarja 2023 je guverner Vujčić član Sveta ECB.
Marca 2026 je bil imenovan za podpredsednika Evropske centralne banke, funkcijo pa bo nastopil 1. junija 2026.
Boris Vujčić je leta 2018 prejel priznanje revije Emerging Markets za najboljšega guvernerja v srednji in vzhodni Evropi ter leta 2019 priznanje revije The Banker (Financial Times) za najboljšega svetovnega guvernerja, leta 2021 pa je bil nagrajen z nagrado Lamfalussy za življenjsko delo na področju financ.
Boris Vujčić je doktoriral iz ekonomije na Univerzi v Zagrebu. Od leta 2003 je izredni profesor na Ekonomski fakulteti v Zagrebu. Na oddelku za matematiko Naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu kot gostujoči profesor predava od leta 2004.
Petar Chobanov je namestnik guvernerja, odgovoren za oddelek za bančništvo, in član Sveta guvernerjev bolgarske nacionalne banke. Na ta položaj ga je 26. julija 2023 za šestletni mandat izvolil 49. državni zbor. Ima magisterij iz makroekonomije in doktorat s področja financ, denarnega obtoka, kreditiranja in zavarovalništva.
Od oktobra 2023 je član splošnega odbora Evropskega odbora za sistemska tveganja; od oktobra 2024 – član Enotnega odbora za reševanje; od oktobra 2024 – predstavnik bolgarske nacionalne banke v Ekonomsko-finančnem odboru.
Avgusta 2025 je postal član delovne skupine Evropskega sistema centralnih bank na visoki ravni za okvir za integrirano poročanje. Bil je tudi nadomestni član delovne skupine na visoki ravni za digitalni evro in od januarja 2026 delovne skupine na visoki ravni za pobudo Appia.
Josef Meichenitsch je član upravnega odbora avstrijske centralne banke, odgovoren za plačila, finančno pismenost in informacijsko tehnologijo. Poleg tega je član delovne skupine ECB na visoki ravni za digitalni evro, predsednik nadzornega sveta avstrijske kovnice ter član nadzornega sveta avstrijskega organa za nadzor finančnega trga. Preden se je pridružil upravnemu odboru, je opravljal funkcije v avstrijski centralni banki, avstrijskem organu za nadzor finančnega trga in centralni banki Irske. Po izobrazbi je ekonomist.
Utrinki iz projektov finančnega opismenjevanja v organizaciji Banke Slovenije:
