Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v začetku leta ob povečani negotovosti zmanjšala, tako četrtletno kot medletno. Upad je bil posledica nadaljnjega krčenja investicij in zunanjetrgovinskega primanjkljaja, ustavila pa se je tudi tekoča rast trošenja gospodinjstev.
Gospodarska aktivnost se je, glede na predhodno četrtletje, v prvem četrtletju tekoče zmanjšala za 0,8 %, za enak odstotek je bila nižja tudi glede na lansko prvo četrtletje. S tem so bila gibanja manj ugodna kot v povprečju evrskega območja, kjer je bila po prvih ocenah četrtletna rast BDP 0,3-odstotna, medletna pa 1,2-odstotna.
Ob povečanju napetosti v globalni trgovini in izjemni negotovosti smo beležili upad bruto investicij v osnovna sredstva (–5,1 %) in stagnacijo izvoza (0,1 %), kar se je ob precej močnejši rasti uvoza odrazilo v negativnem prispevku neto menjave s tujino (–1,4 odstotne točke). Razmeroma močno rast uvoza ob skromnih investicijah povezujemo predvsem s kopičenjem zalog v negotovih gospodarskih razmerah. Ohlajanje je opazno tudi pri zasebni potrošnji gospodinjstev, ki je bila medletno višja le še za 0,4 %, kar ob sicer še vedno visoki zaposlenosti in rasti plač, ki presega inflacijo, pripisujemo zlasti bolj previdnemu obnašanju potrošnikov v negotovih razmerah. Upočasnila se je tudi rast trošenja države. Pregled po dejavnostih razkrije, da je bil padec dodane vrednosti široko osnovan, saj se je ta skrčila v industriji, gradbeništvu in rahlo tudi v zasebnih storitvah, medtem ko se je rast ohranila le v javnih storitvah.
Obeti za gospodarsko rast, ki jih bomo v Banki Slovenije predstavili junija v okviru novih napovedi, so postali bolj negotovi, kar je ob upadu gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju in poslabšanju gospodarske klime na začetku drugega četrtletja predvsem posledica povečanih trgovinskih in geopolitičnih trenj.