Rast gospodarske aktivnosti se je lani upočasnila in bila najnižja po letu 2020. Temeljila je predvsem na končni potrošnji in v drugi polovici leta tudi neto izvozu, medtem ko jo je omejevalo zlasti šibko investiranje. Za letos v Banki Slovenije pričakujemo ponovno krepitev rasti gospodarske aktivnosti prek dveh odstotkov.
Po razmeroma visokih rasteh gospodarske aktivnosti v obdobju po pandemiji se je ta lani upočasnila na 1,6 odstotka, večinoma kot posledica cikličnega obrata v investicijski aktivnosti. Ta se je lani skrčila za 3,7 odstotka, kar se je med dejavnostmi najvidneje odrazilo v gradbeništvu, kjer sta se po ugodnih gibanjih v letu 2023 lani zmanjšali tako aktivnost kot zaposlenost. Nasprotno so storitve lani ostale glavni dejavnik gospodarske rasti in so odražale nadaljevanje ugodnih gibanj zasebne in državne potrošnje. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 1,6 odstotka, ob še vedno robustnih razmerah na trgu dela in nadaljnjem spuščanju inflacije, državna potrošnja pa za 8,5 odstotka.
Podatki za lansko zadnje četrtletje kažejo nadaljevanje zmerne gospodarske rasti. BDP se je tekoče povečal za 0,6 odstotka, kar predstavlja rahel pospešek v primerjavi s četrtletjem prej, medletno pa je dosegel 1,5-odstotno rast. S tem je tekoča rast domače gospodarske aktivnosti presegla povprečje evrskega območja za 0,5 odstotne točke. Oprijemljivejše znake okrevanja kaže slovenski izvoz, ki je bil ob koncu leta medletno večji za 3,9 odstotka, kar se je zrcalilo v ugodnih gibanjih v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila aktivnost medletno večja za 4,2 odstotka. Ob šibkih investicijah in zmanjšanju zalog je medletna rast uvoza zaostala za izvozom, prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP pa je ostal pozitiven tako kot četrtletje prej. Potrošnja gospodinjstev se je v primerjavi z istim obdobjem leto prej okrepila za 1,2 odstotka. Medletno višja je ostala tudi državna potrošnja, in sicer za 5,7 odstotka. Poleg negativnega prispevka spremembe zalog so močnejšo krepitev gospodarske aktivnosti omejevale predvsem investicije v osnovna sredstva, ki so bile v zadnjem četrtletju še vedno za 5,2 odstotka manjše kot pred letom.
Gospodarska rast se bo glede na napovedi Banke Slovenije letos znova zvišala nad 2 odstotka. Pri tem pričakujemo, da bo okrevanje rasti BDP z vidika njenih dejavnikov široko osnovano. Robusten trg dela bo ob nadaljnji nominalni rasti plač in inflaciji, skladni z dvoodstotnim ciljem, še naprej spodbujal rast zasebne potrošnje in izboljšanje zaupanja pri gospodinjstvih. Domače povpraševanje bodo krepile državna potrošnja in ponovno tudi investicije, kar bo med drugim odražalo izdatke, povezane s popoplavno obnovo, ter koriščenje sredstev EU v okviru obstoječe evropske finančne perspektive in programa za okrevanje in odpornost. Podobni dejavniki bodo zaznamovali tudi gospodarsko aktivnost v evrskem območju, s čimer pričakujemo postopno okrevanje rasti izvoznega povpraševanja in zasebnih investicij podjetij. Tovrstne makroekonomske obete sicer spremljajo vztrajajoča zunanjetrgovinska in geopolitična tveganja.