Velja govorjena beseda.
Spoštovane gospe in gospodje, cenjene kolegice in kolegi!
V čast mi je, da vas lahko pozdravim na današnjem dogodku. Ko danes govorimo o digitalizaciji, ne govorimo več o prihodnosti, temveč o realnosti, ki je že dodobra prevetrila naše vsakdanje življenje. V Banki Slovenije pozorno spremljamo te premike, saj se s tem spreminja tudi sama narava tistega, kar je v središču našega mandata: denarja.
Danes smo tukaj, da naslovimo enega pomembnejših izzivov sodobnega finančnega sistema – tokenizacijo. Ta proces, v katerem s pomočjo tehnologije razpršene evidence – DLT – realna sredstva spreminjamo v digitalne žetone, prinaša obljubo o večji učinkovitosti, nižjih stroških in 24-urni dostopnosti. Vendar pa se moramo kot varuhi finančne stabilnosti nujno vprašati: v katerem denarju se bodo te transakcije poravnavale?
Stabilni kovanci (stablecoins) so trenutno "de facto" plačilno sredstvo tokeniziranega ekosistema. Ob koncu leta 2024 se je tržna kapitalizacija stabilnih kovancev gibala okoli 170 milijard USD, trenutno pa znaša že skoraj 315 milijard. To je impresivna rast, a če pogledamo pozorneje, opazimo močno asimetrijo. Ob tem je velika večina stabilnih kovancev je denominiranih v ameriškem dolarju.
Dominanca kovancev, kot sta Tether in USDC, ne predstavlja le vprašanja tržnega deleža, temveč vprašanje monetarne suverenosti. V Evropi smo z Uredbo o trgih kriptosredstev – MiCAR postavili najcelovitejši regulatorni okvir na svetu. MiCAR ni le zbirka pravil; je naš obrambni mehanizem, ki zagotavlja, da izdajatelji stabilnih kovancev delujejo varno, pregledno in z ustreznimi rezervami. Vendar moramo biti odkriti: regulacija je le ena stran kovanca. Čeprav MiCAR omogoča izdajo varnih stabilnih kovancev, ki so lahko denominirani v evrih, se soočamo z dejstvom, da trg trenutno še vedno gravitira k dolarju, ki ga ZDA prek zakonodaje, to je lani sprejetega, a še neuveljavljenega Genius Act-a, aktivno spodbujajo kot orodje za financiranje lastnega javnega dolga. Hkrati pa se moramo zavedati, da kljub uvedbi MiCAR pomemben del kripto ekosistema še vedno ostaja zunaj okvira regulacije – na primer področje decentraliziranih financ (t. i. DeFi).. To odpira dodatna vprašanja glede varnosti, preglednosti in zaščite uporabnikov, ki jih bo treba v prihodnje še nasloviti.
Kot predstavnik centralne banke želim poudariti ključno načelo: enovitost denarja. To pomeni, da mora biti 100 evrov na vašem obstoječem plačilnem računu, 100 evrov v vaši denarnici ali 100 evrov v kateri koli novi, sodobni tehnologiji vedno vrednih enako in biti medsebojno zamenljivih brez trenj.
Zasebno izdani stabilni kovanci, ne glede na to, kako dobro so regulirani, vedno nosijo tveganje fragmentacije. Če bi dopustili, da postanejo prevladujoče plačilno sredstvo, bi tvegali, da se finančni sistem razcepi na zaprte "vrtove", kjer pravila postavlja izdajatelj, ne pa centralna banka.
Zato se v Evrosistemu ne osredotočamo le na učinkovito delovanje trga, temveč tudi na razvoj lastnih rešitev, ki znatno presegajo stabilne kovance. Na prvem mestu seveda ne morem mimo Digitalnega evra, ki bo zagotovil, da bo javni denar ostal sidro stabilnosti v digitalni dobi. Dostopen bo vsem, bo varen in nepristranski. Seveda pa se fokusiramo tudi na rešitve, ki bodo trgu omogočile, da inovira na temeljih varne in regulirane infrastrukture.
Da bi te koncepte prenesli v prakso, v Evrosistemu izvajamo vrsto eksperimentov za poravnave transakcij velikih vrednosti, ki temeljijo na inovativnih tehnologijah kot je DLT. Torej tokeniziran centralnobančni denar oz. tokenizirane rezerve.
Najprej je tu projekt PONTES, oziroma kratkoročni most do vzpostavitve dolgoročne rešitve. Z njim bomo povezali sodobne DLT platforme s tradicionalnimi infrastrukturami, kot je sistem TARGET. Cilj je omogočiti trgu že kmalu uporabiti prednosti tokenizacije, poravnavo pa ohraniti v centralnobančnem denarju prek obstoječe infrastrukture.
Pot na dolgi rok pa tlakujemo s projektom APPIA, katerega ime izhaja iz znamenite rimske ceste Via Appia – »kraljice cest«, ki je povezovala Rim z oddaljenimi deli imperija ter omogočala trgovino, hiter pretok informacij in razvoj. Podobno tudi projekt APPIA odpira nove poti za povezovanje in napredek v sodobnem finančnem sistemu.. V tem projektu gre za razvoj povsem nove infrastrukture, katere temelj bi bil centralnobančni denar. Raziskujemo, kako bi lahko centralne banke neposredno izdajale digitalne rezerve v obliki žetonov, kar bi omogočilo izjemno varne in hitre poravnave kompleksnih finančnih operacij – od poravnave vrednostnih papirjev do čezmejnih plačil.
Slovenija na tej poti ne le sodeluje, ampak vodi z zgledom. V letu 2024 je država namreč izdala eno prvih državnih obveznic na DLT na svetu. To ni bil le tehnični preizkus; to je bil signal trgu, da je Slovenija pripravljena na digitalne kapitalske trge. Izkušnje, ki jih je država tako pridobila, so ključne ne le z vidika uporabe sodobne tehnologije, temveč tudi za oblikovanje bodočih evropskih politik.
Današnji dogodek je pomemben za vse nas, saj kripto ekosistem deluje globalno in pogosto ne upošteva tradicionalnih delitev med državami ali nadzornimi organi in zahteva sodelovanje in usklajen pristop vseh deležnikov.
Za naše nadzornike pomeni nove načine spremljanja tveganj v realnem času.
Za strokovnjake za finančno stabilnost pomeni analizo novih poti, po katerih se lahko prelijejo šoki med kripto trgi in tradicionalnim finančnim sektorjem.
Za slovenski bančni sektor in finančno industrijo pa je klic k pripravi. Stabilni kovanci, tokenizirani depoziti in druga tokenizirana sredstva so predvsem opomnik, da uporabniki pričakujejo hitrejše in cenejše storitve.
Naš cilj v Banki Slovenije je jasen: spodbujamo inovacije, a ob tem želimo zagotoviti, da te inovacije ne ogrozijo varnosti prihrankov državljanov. Želimo finančni sistem, ki je učinkovit, a hkrati stabilen in odporen na kibernetske napade in sistemske propade.
Tokenizacija denarja je potovanje, ki se je šele dobro začelo. Čeprav danes na tokeniziranih trgih dominirajo tuji akterji in zasebne rešitve, imamo v Evropski uniji s projekti, kot sta APPIA in PONTES ter s pionirskimi koraki, kot je izdaja slovenske DLT obveznice, vse nastavke, da prevzamemo vodilno vlogo.
Danes bomo lahko slišali različna mnenja – od regulatornih pogledov ministrstva do praktičnih izkušenj industrije. Vabim vas, da ste v razpravah kritični in drzni. Prihodnost našega denarnega sistema je namreč v naših rokah.
Hvala za vašo pozornost.