Za močnejšo Evropo: krepitev strateške avtonomije z digitalnim evrom
Uvodna izjava člana Izvršilnega odbora ECB Piera Cipolloneja v Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve
Veseli me, da lahko danes z vami nadaljujem razpravo o digitalnem evru.
Obstaja vrsta tehtnih argumentov v prid uvedbi digitalnega evra in po mojem mnenju se vsi stekajo v eno samo temeljno načelo: krepitev strateške avtonomije Evrope.
Danes bi rad razpravljal o tem, kaj strateška avtonomija pri vsakodnevnih plačilih pomeni v praksi, upoštevajoč tako ključno vlogo gotovine kot tudi koristi digitalnega evra.
Ker je mednarodno okolje postalo manj predvidljivo, je zdaj čas za sprejetje konkretnih ukrepov.
Plačila malih vrednosti postajajo vse bolj digitalna.1 V fizičnih trgovinah ljudje vedno raje plačujejo digitalno, obenem pa vedno več kupujejo prek spleta. A velik delež teh transakcij obdelajo neevropski ponudniki. Danes ljudje v 13 državah evrskega območja za digitalna plačila v fizičnih trgovinah uporabljajo izključno mednarodne kartične sheme ali mobilne rešitve.2 In celo tam, kjer nacionalne kartične sheme obstajajo, se morajo za izvajanje čezmejnih plačil v evrskem območju povezovati z drugimi plačilnimi blagovnimi znamkami. V ne tako daljni prihodnosti bi se to lahko razvilo v odvisnost od drugih zasebnih plačilnih sredstev, na primer tujih stabilnih kovancev.
Preveliko zanašanje na tuje ponudnike zmanjšuje našo odpornost in ogroža našo monetarno suverenost.3 Obenem tudi kaže, da nujno potrebujemo digitalni evro. Če ne bomo ukrepali, bomo ne samo ustvarili velika tveganja, ampak tudi zamudili veliko priložnost.
Gotovina je ključna za finančno vključenost in odpornost
Kljub hitri digitalizaciji plačil malih vrednosti ostaja gotovina temeljni kamen evropskega finančnega sistema in je trenutno edino javno plačilno sredstvo.
Povpraševanje po gotovini je še vedno veliko,4 kar kaže, kako pomembno je, da gotovina ostane praktično, varno in splošno sprejeto plačilno sredstvo in hranilec vrednosti.
Gotovina zagotavlja finančno vključenost, hkrati pa ima ključno vlogo tudi pri ohranjanju odpornosti naših plačilnih sistemov in gospodarstev. V kriznih časih, na primer med kibernetskimi napadi ali izpadi električne energije, je gotovina zanesljiva rezervna možnost. To smo videli tudi med naravnimi nesrečami, ki so v minulem letu prizadele nekatere dele evrskega območja.
Spričo vseh teh dejavnikov bo Evrosistem storil vse, kar je potrebno, da gotovina v Evropi ostane široko dostopna za vsakogar in da se povsod sprejema kot plačilno sredstvo. Sprejeli smo celovito strategijo o gotovini5 in prenavljamo evrske bankovce, da bodo tudi v prihodnje izpolnjevali potrebe in pričakovanja uporabnikov.
Poleg tega ECB odločno pozdravlja predlagano uredbo, ki ureja status evrskih bankovcev in kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva. Kot smo pojasnili v našem mnenju, bi bilo treba z uredbo jasno prepovedati, da trgovci na drobno ali ponudniki storitev enostransko vnaprej izključijo možnost plačila z gotovino. Obenem bi morala uredba določati, da je v državah članicah bančni sektor odgovoren za izvajanje osnovnih gotovinskih storitev za prebivalstvo in podjetja, tako da imajo ti povsod v evrskem območju dober dostop do naprav ali poslovalnic za dvig ali polog evrske gotovine.6
V novem geopolitičnem okolju moramo okrepiti strateško avtonomijo Evrope pri digitalnih plačilih
Hkrati z dostopom do gotovine pa moramo poskrbeti tudi za to, da imajo Evropejci na voljo varno in zanesljivo digitalno plačilno sredstvo, ki dopolnjuje gotovino in razširja njene glavne prednosti v digitalno sfero. Ker ljudje vedno več plačujejo digitalno, ne zadošča več, da za pokritje različnih primerov uporabe zagotavljamo razpoložljivost in sprejemanje gotovine. Tako denimo spletni nakupi predstavljajo več kot tretjino vseh transakcij v trgovini na drobno, vendar na spletu ni mogoče uporabljati gotovine in prav tako pogosto ni mogoče plačati z evropsko plačilno rešitvijo,7 kar pomeni, da se moramo zanašati na neevropske plačilne sisteme. To je strukturna šibkost, ki jo moramo odpraviti.
Evropa si ne more privoščiti prevelikega zanašanja na tuje plačilne rešitve. To nas v času povečanih geopolitičnih napetosti dela odvisne od prijaznosti tujcev. Zdaj je že povsem jasno, da moramo nujno ohraniti avtonomijo na področju obrambe in oskrbe z energijo. A prav tako nujno je, da zagotovimo avtonomijo pri osnovnih storitvah, kot so vsakodnevna plačila. Brez te smo ranljivi na geopolitične grožnje in tvegamo, da bomo izgubili monetarno suverenost. Mednarodna dogajanja v zadnjem času kažejo, kako realna so ta tveganja.
Obenem odvisnost od tujih ponudnikov plačilnih storitev zmanjšuje tudi našo gospodarsko moč in konkurenčnost. Evropski ponudniki plačilnih storitev zaradi razdrobljenosti plačilnega trga pogosto niso dovolj veliki, da bi svoje storitve lahko ponujali povsod v EU. To je voda na mlin neevropskim ponudnikom, ki svoje storitve lahko ponujajo na evropski in celo na mednarodni ravni.
Zaradi razdrobljenosti našega trga so storitve tudi dražje, kot bi lahko bile. A ni nujno, da je tako – imamo moč, da določimo, kako poenoten naj bo naš plačilni trg.
Podatki kažejo, da domače kartične sheme v vsej Evropi izgubljajo tržni delež,8 medtem ko mednarodne sheme evropskim bankam in trgovcem zaračunavajo visoke provizije.9
Vse večja priljubljenost digitalnih denarnic, kot sta PayPal ali Apple Pay, izpostavlja evropske banke še dodatnim odlivom provizij in podatkov.
Nedavno ukrepi, ki jih je sprejela nova ameriška vlada, da bi pospešila razvoj in uporabo kriptosredstev ter stabilnih kovancev, podprtih z ameriškim dolarjem, zbujajo vprašanja glede finančne stabilnosti in strateške avtonomije Evrope. Možna posledica teh ukrepov ni le, da se bodo še povečale izgube provizij in podatkov, ampak tudi, da bodo imetniki svoje evrske depozite prenašali v ZDA, kar bo še okrepilo vlogo dolarja pri čezmejnih plačilih. Hkrati so zasebna podjetja vse bolj odprta do tega, da od svojih strank kot plačilo sprejemajo stabilne kovance, kar bi lahko imelo daljnosežne posledice za monetarno suverenost.10
Zaradi vseh teh izzivov potrebujemo javno-zasebno partnerstvo, da ohranimo našo suverenost. Digitalni evro – kot javno evropsko plačilno sredstvo, ki temelji na zakonodaji EU – bi bil temeljni kamen tega partnerstva.
Omogočil bi, da evrsko območje ohrani nadzor nad svojo finančno prihodnostjo. Ponudil bi varno in splošno sprejeto obliko digitalnega plačevanja, ki bi bila primerna za vse primere uporabe in je – kar je bistveno – v evropskem upravljanju, zato bi se zmanjšala naša odvisnost od tujih ponudnikov. Poleg tega bi omejil možnost, da stabilni kovanci, vezani na tujo valuto, postanejo skupno menjalno sredstvo v evrskem območju.11
Digitalni evro bi evropskim potrošnikom zagotovil preprosto in varno obliko digitalnega plačevanja, ki bi bila za osnovno uporabo brezplačna in bi pokrila vse njihove plačilne potrebe povsod v evrskem območju, hkrati pa bi varovala njihovo zasebnost.12 Obenem bi digitalni evro ščitil evropske trgovce pred pretiranimi provizijami, ki jih zaračunavajo mednarodne kartične sheme, in povečal njihovo pogajalsko moč v odnosu do teh shem.13
Poleg tega bi se digitalni evro lahko uporabljal tudi brez internetne povezave, zato bi bila naša vsakodnevna plačila bolj odporna, saj bi potrošniki in trgovci lahko uporabljali digitalni evro tudi takrat, ko niso povezani v omrežje.
In kar je še pomembneje, digitalni evro bi evropskim ponudnikom plačilnih storitev omogočil, da ponovno delujejo avtonomno.14 Digitalni evro ne bi predstavljal konkurence zasebnim pobudam. Namesto tega bi izkoriščal sinergije in zasebnim pobudam pomagal, da se lažje razširijo na celotno EU. Tako bi bilo mogoče lažje premagati ovire, ki so privedle do sedanje razdrobljenosti.
En primer takšnih sinergij bi bila celovita rešitev, ki bi zasebnim pobudam omogočala, da na podlagi skupnih standardov za digitalni evro izvajajo storitve povsod v evrskem območju in zajamejo vse primere uporabe.
To bi pomenilo, da ljudem ni več treba iskati alternativnih tujih rešitev za plačila. Tako bi evropske banke lahko obdržale svoje stranke in za svoje storitve zaračunavale ustrezno nadomestilo.
Svet plačil se hitro spreminja, zato je bistveno, da zdaj naredimo korak naprej z zakonodajo o digitalnem evru.
Posledice neukrepanja postajajo vse bolj očitne. Če ne bomo ukrepali, je mogoče, da bomo izgubili nadzor nad našo finančno infrastrukturo, postali bolj odvisni od tujih sistemov ter izpostavljeni možnim motnjam v bančnem in kreditnem sistemu. Z odložitvijo digitalnega evra bi se upočasnil naš skupni javno-zasebni odziv na ta tveganja. Evropski državljani računajo na nas, da ustvarimo priložnost, ko bo Evropa lahko vodilna pri teh spremembah, namesto da stoji ob strani kot pasivna opazovalka.
Projekt digitalnega evra poteka po načrtih
Dovolite mi, da zdaj predstavim tehnični napredek našega projekta.
Pravni okvir bo imel glavno vlogo pri tem, kako bo digitalni evro deloval, vključno s statusom zakonitega plačilnega sredstva in varstvom zasebnosti uporabnikov. Vzporedno s pravnim okvirom pa projekt digitalnega evra napreduje v skladu z načrti in se bliža koncu pripravljalne faze.15
Skupaj s tržnimi udeleženci pripravljamo pravilnik za digitalni evro oziroma enoten sklop pravil, standardov in postopkov za plačila z digitalnim evrom.16 Na prejšnjih srečanjih ste me spraševali, kakšne koristi bi od digitalnega evra imel zasebni sektor. Pravilnik bo evropskim ponudnikom plačilnih storitev omogočil, da na podlagi odprtih standardov digitalnega evra in njegovega statusa kot zakonitega plačilnega sredstva razširijo svoje storitve na celotno evrsko območje. Takoj ko bosta sozakonodajalca sprejela zakonodajo, bo te standarde mogoče dokončati in jih bodo tržni udeleženci lahko uporabljali, in sicer celo pred morebitno uvedbo digitalnega evra.17 To pomeni, da bodo koristi hitreje na voljo tako za trgovce kot tudi za potrošnike. Najnovejše informacije o napredku pri pripravi pravilnika bomo objavili še ta teden.
Bistveno je, da bo digitalni evro zagotavljal stabilnost finančnega sistema. Zavedamo se vaših pomislekov v zvezi s tem, zato je vprašanje stabilnosti ena naših glavnih prednostnih nalog. Kot sem omenil na našem zadnjem srečanju, zdaj razvijamo metodologijo, ki vzpostavlja trdno analitično podlago za določitev zgornje meje imetij digitalnega evra.18 Metodologija temelji na treh stebrih, ki so navedeni v osnutku zakonodaje, namreč uporabnost, denarna politika in finančna stabilnost. Pri razvoju metodologije se opiramo na povratne informacije, ki smo jih prejeli od vseh tržnih deležnikov, rezultate pa bomo predvidoma objavili letos poleti. Prve ugotovitve že kažejo, da uporaba digitalnega evra za vsakodnevna plačila ne bi škodovala finančni stabilnosti, bančnemu nadzoru ali denarni politiki.
Javno-zasebna prizadevanja za ponovno pridobitev avtonomije pri plačilih malih vrednosti bodo bolj verjetno uspešna, če bodo hkrati spodbujala tudi inovacije, kot ste nekateri med vami že poudarili. Zato smo oktobra lani objavili razpis za prijavo interesa za vzpostavitev inovacijskega partnerstva za digitalni evro.19 Glavni cilj je eksperimentirati s pogojnimi plačili in drugimi inovativnimi primeri uporabe. Preučujemo denimo možnost, da bi ljudem dovolili, da plačajo samo, če je bila določena storitev dejansko izvedena, s čimer bi se izognili dolgotrajnim in negotovim postopkom povračila.
Zaznali smo veliko zanimanja različnih tržnih sektorjev, saj je približno 100 interesentov želelo nadalje eksperimentirati z novimi primeri uporabe in tehnološkimi rešitvami.20 Ta inovacijska partnerstva bodo kasneje koristila vsem ponudnikom in uporabnikom digitalnega evra. Ponudniki bodo lahko pridobili nove stranke in povečali prihodke, uporabniki pa bodo lahko uporabljali inovativne plačilne možnosti.
Dobro napreduje tudi tehnično delo na področjih varstva zasebnosti, uporabe digitalnega evra brez spletne povezave in operativne odpornosti. Smo tudi sredi postopka naročanja za sklenitev okvirnih sporazumov z možnimi bodočimi ponudniki storitev za digitalni evro.21
Kot zadnje, izvajamo celovito raziskavo o uporabnikih, da bi zbrali informacije o njihovih potrebah in pričakovanjih, ki jih je mogoče uporabiti pri oblikovanju digitalnega evra, da bi ljudem prinašal konkretne koristi.22 To vprašanje ste med drugim sprožili tudi v nedavni resoluciji Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB.23
Zaključek
Naj povzamem.
Čas za ukrepanje je zdaj. Nujno je, da se tako uredba o digitalnem evru kot tudi uredba o statusu gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva premakneta naprej, če želimo povečati našo odpornost proti možnim pretresom in začnemo zmanjševati našo vse večjo odvisnost od tujih podjetij.
Pomen strateške avtonomije Evrope izpostavljamo že od samega začetka projekta digitalnega evra.[24] Dobra novica je, da oba sozakonodajalca in ECB zadnja leta intenzivno delajo na tem vprašanju.
To je skupen evropski javno-zasebni projekt in kot sozakonodajalci imate ključno vlogo pri tem, da bo uspešen. Zdaj je trenutek, da strateška avtonomija Evrope na kritičnem področju plačil postane realnost.
Če naj bo digitalni evro uspešen, potrebujemo odporno in v prihodnost usmerjeno zakonodajo. ECB je pripravljena, da vam v postopku posvetovanja pomaga s tehničnimi informacijami in seveda vas bomo obveščali o napredku na naši strani.
Pozivam vas, da v svetu, ki se zelo hitro spreminja, vsem Evropejcem pokažemo, da se odločno spoprijemamo z izzivi, varujemo našo valuto in ljudem omogočamo, da se lahko vsakokrat svobodno odločijo, kako želijo plačati.
Hvala za vašo pozornost.
[1] ECB (2024), Study on the payment attitudes of consumers in the euro area (SPACE), december.
[2] ECB (2025), Report on card schemes and processors, februar. Poleg tega samo v omejenem številu evropskih držav obstaja domača plačilna možnost za spletno nakupovanje.
[3] Po najnovejših statističnih podatkih ECB o plačilih je na mednarodne kartične sheme v prvi polovici leta 2024 odpadlo 66% vseh elektronsko sproženih transakcij, ki so bile izvedene s karticami, izdanimi v evrskem območju (povečanje z 61% v letu 2022).
[4] Skupna vrednost evrskih bankovcev v obtoku je trenutno tik pod 1,6 bilijona EUR. In bankovci krožijo hitro: leta 2024 je bila vrednost bankovcev, ki so jih banke zagotovile svojim komitentom, na podobni ravni, tik nad 1,6 bilijona EUR.
[5] Cilj strategije Evrosistema o gotovini je zagotoviti, da je gotovina še naprej široko dostopna in da se sprejema kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti. Glej tudi ECB (2025), »ECB je izbrala motive za prihodnje evrske bankovce«, sporočilo za javnost, 31. januar.
[6] Ta pristop zagotavlja pravno varnost fizičnih plačil in je usklajen z določbami osnutka uredbe o digitalnem evru. Glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evrskih bankovcih in evrskih kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu, Evropska komisija, COM(2023) 364 final, 28. junij 2023, in Mnenje Evropske Centralne Banke z dne 13. oktobra 2023 o predlogu uredbe o evrskih bankovcih in evrskih kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu (CON/2023/31).
[7] ECB (2024), prav tam.
[8] ECB (2025), Report on card schemes and processors, februar.
[9] EuroCommerce (2024), »EU businesses’ competitiveness impacted by current cards payments landscape – a call for urgent action«, dokument o stališču, 8. julij.
[10] Družba PayPal je na primer objavila načrte, da bo do konca leta 2025 več kot 20 milijonom malih in srednje velikih trgovskih podjetij kot možnost plačila ponudila lasten stabilni kovanec PayPal USD (PYUSD). To bo trgovskim podjetjem omogočilo, da svojim prodajalnam zlahka plačujejo v stabilnih kovancih z novo funkcijo za plačevanje računov, vezano na PYUSD. Namesto posredovanja plačil prek tradicionalnih bančnih mrež bodo podjetja lahko v trenutku in brez posrednikov pošiljala PayPalove stabilne kovance. PYUSD se lahko uporablja povsod, kjer se sprejema PayPal, kar zajema več milijonov trgovcev po vsem svetu. To pomeni, da se PYUSD lahko že zdaj uporablja kot plačilna možnost na platformah za spletno nakupovanje ter na terminalih na prodajnih mestih, kar trgovcem omogoča, da sprejemajo plačila od svojih strank.
[11] Glej tudi Lane, P.R. (2025), »The digital euro: maintaining the autonomy of the monetary system«, govor na konferenci društva za ekonomijo univerze Cork 2025, Cork, 20. marec.
[12] Možnost brez internetne povezave bi ljudem omogočala, da digitalni evro uporabljajo tudi takrat, ko je omrežni signal šibek ali ga sploh ni. Pred plačilom bi moral uporabnik napolniti svoj plačilni račun za digitalni evro brez povezave, sredstva pa bi bila lokalno shranjena na njegovi napravi. Plačilo bi se izvedlo brez kakršnekoli udeležbe tretjih oseb. Za več informacij o zasebnosti glej Daman, M.G.A. (2024), »Making the digital euro truly private«, Blog ECB, ECB, 13. junij.
[13] Kot trenutno velja za druge plačilne sisteme, bi ponudniki plačilnih storitev, ki bi distribuirali digitalni evro, trgovcem te storitve lahko zaračunavali. Pri tem bi bila cena za trgovce in ponudnike plačilnih storitev navzgor omejena, kot je Evropska komisija predlagala v svojem zakonodajnem predlogu o digitalnem evru. Enako kot pri izdelavi in izdajanju bankovcev bi Evrosistem kril stroške vzpostavitve sheme digitalnega evra in infrastrukture zanjo.
[14] Obstaja več tržnih pobud, ki želijo vzpostaviti vseevropske rešitve. Tako si na primer 14 bank iz Francije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga prizadeva, da bi v okviru evropske pobude za plačila (EPI) vzpostavile novo blagovno znamko Wero. Ta trenutno ponuja plačilne rešitve za transakcije med osebami in na spletu (kjer se Wero sprejema). Čeprav je to pozitivno dogajanje, ima Wero v EU še vedno omejen doseg in se ne namerava razširiti na plačila na prodajnih mestih v fizičnih trgovinah z brezstično rešitvijo NFC. Vzporedno je bila ustanovljena EuroPA ali evropska zveza za plačila (European Payments Alliance), v okrilju katere so plačilni sistemi Bancomat, Bizum in MB WAY začeli uvajati svojo storitev, ki bo uporabnikom v Italiji, na Portugalskem, v Španiji in Andori omogočala takojšnje pošiljanje in prejemanje denarja prek številke mobilnega telefona. Čeprav interoperabilnost med domačimi shemami načeloma omogoča, da povežemo ločene plačilne sisteme, je za doseganje zares učinkovite in integrirane plačilne izkušnje treba premagati velike tehnične in regulativne ovire ter preseči izzive na področju uporabniške izkušnje, zlasti če upoštevamo različne primere uporabe, kot so plačevanje na prodajnih mestih in e-trgovanje. Te evropske zasebne pobude bi lahko izkoristile odprte standarde digitalnega evra in njegov status zakonitega plačilnega sredstva, da bi se razširile v nove države in stroškovno učinkoviteje vključile nove primere uporabe.
[15] ECB (2024), Progress on the preparation phase of a digital euro – Second Progress Report, 2. december.
[16] Evrosistem je ustanovil skupino za razvoj pravilnika za shemo digitalnega evra, da bi pridobil informacije od finančne panoge, potrošnikov in trgovcev. Skupino sestavlja 22 strokovnjakov iz javnega in zasebnega sektorja z izkušnjami na področju financ in plačil. Glej ECB (2023), »Members of the Rulebook Development Group«, 15. februar. Za več informacij glej pismo, ki ga je Piero Cipollone poslal Aurori Lalucq, predsednici Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, »Update on work of digital euro Rulebook Development Group«, 5. september 2024.
[17] V pravilniku za digitalni evro bi bili določeni skupni standardi, ki bi veljali v celotnem evrskem območju. Standardi tehnične sprejemljivosti za digitalni evro bi bili za uporabo brezplačno na voljo zasebnim strankam, ki bi lahko na njihovi podlagi razvijale svoje storitve. To bi jim pomagalo, da dosežejo vseevropsko sprejetje na tehnični ravni, kar bi prispevalo k stroškovni učinkovitosti njihovih storitev in večji povezanosti evropskega trga plačil. Z razširitvijo geografskega dosega in palete proizvodov bi po drugi strani lažje konkurirali na mednarodni ravni. Tudi ko bi bila tehnično sprejemljivost dosežena, bi bili še vedno potrebni trgovinski sporazumi.
[18] ECB v sodelovanju s strokovnjaki iz nacionalnih centralnih bank in pristojnih nacionalnih organov razvija celovito metodologijo za kalibracijo zgornje meje imetij digitalnega evra. Na tehnični seji o digitalnem evru 16. julija 2024 so organizacije v okviru Evropskega odbora za plačila male vrednosti (ERPB) predstavile svoja stališča o dejavnikih, ki vplivajo na kalibracijo in ki so bili vključeni v razvojni proces. Glej ECB (2024), »Preliminary methodology for calibrating holdings limits«, 10. december.
[19] ECB (2024), »Call for expressions of interest in innovation partnerships for the digital euro«, MIP News, 31. oktober.
[20] Vlogo za partnerstvo je oddalo 25 zagonskih podjetij, 18 IT podjetij, 10 drugih ponudnikov plačilnih storitev, 9 univerz in 5 bank. Dva nova primera uporabe: (i) primestni promet z uporabo pametnega telefona kot naprave za prijavo oz. odjavo, ki omogoča pogojno povračilo, če storitev zamuja, in (ii) uveljavljanje pravice potrošnikov do preklica naročnine, kar je postopek, ki trenutno ni vedno transparenten.
[21] Leta 2024 smo začeli postopek izbire možnih ponudnikov. Objavili smo razpis za vzpostavitev okvirnih sporazumov za pet komponent digitalnega evra, za katere se pričakuje, da jih bodo upravljali ponudniki zunaj Evrosistema, namreč: (i) komponenta za poizvedovanje po aliasih, (ii) komponenta za varno izmenjavo informacij o plačilu, (iii) komponenta za preprečevanje goljufij in upravljanje tveganj, (iv) komponenta za uporabo brez spletne povezave in (v) aplikacija za digitalni evro in pripadajoči sveženj orodij za razvoj programske opreme. Druge komponente, kot je poravnava plačil, bi bile razvite znotraj Evrosistema. Za več informacij glej pismo, ki ga je Piero Cipollone poslal Ireni Tinagli, predsednici Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, »Update on work of digital euro Rulebook Development Group and start of selection procedure for potential digital euro providers«, 3. januar 2024.
[22] ECB v sodelovanju s specializiranim ponudnikom od septembra 2024 izvaja celovito raziskavo o uporabnikih. Namen raziskave je zbrati v informacije o uporabniških preferencah, ki jih je mogoče pretvoriti v praktične ukrepe za večjo koristnost digitalnega evra. Glavna področja raziskave so naslednja: (i) splošna analiza segmentacije prebivalstva, da se ugotovi, kdo bi uporabljal digitalni evro in kaj bi uporabniki potrebovali, (ii) uporabniške preference glede zgornje meje imetja digitalnih evrov, ki bi se upoštevale pri tehničnem delu za določitev zgornje meje imetij, in (iii) poglobljene študije, ki bi se izvedle z ranljivimi skupinami in malimi trgovci. Metodološko se v raziskavi uporabljajo ankete, fokusne skupine, intervjuji in spletna skupnost za hitra posvetovanja z uporabniki. Izsledki raziskave bodo predvidoma objavljeni sredi leta 2025.
[23] Evropski parlament (2025), REPORT on European Central Bank – annual report 2024, 22. januar.
[24] ECB (2020), Report on a digital euro, oktober.