V četrtek, 9. oktobra 2025, bodo v skladu z Uredbo o takojšnjih plačilih v celoti zaživela takojšnja plačila v evrih, saj jih bodo s tem dnem banke zavezane izvajati. Cilj Uredbe je namreč povečati dostopnost, učinkovitost in varnost takojšnjih plačil, prinaša pa pomembne novosti za vse uporabnike plačilnih storitev, torej potrošnike, trgovce, podjetja in javno upravo. Takojšnja plačila bodo s tem dnem med poslovnimi bankami ali hranilnicami v evrskem območju izvedena v nekaj sekundah, 24 ur na dan, vse dni v letu brez izjeme.
Uredba o takojšnjih plačilih zaradi glavne prednosti takojšnjih plačil – takojšnje razpoložljivosti denarnih sredstev prejemniku plačila za potrošnjo ali investiranje in s tem sprostitev denarnih sredstev v povprečni višini 200 milijard evrov, sicer ujetih v finančnem sistemu – predstavlja pomemben korak k uresničitvi enega od ciljev Strategije Evrosistema za mala plačila.
Uredba prinaša naslednje ključne zahteve:
(i) obveznost prejemanja in pošiljanja takojšnjih plačil za ponudnike plačilnih storitev,
(ii) izenačitev višine nadomestil za takojšnja plačila z običajnimi kreditnimi plačili,
(iii) ukrepa za preprečevanje goljufij – obveznost preverjanja prejemnika plačila in možnost določitve limitov s strani uporabnikov, ter
(iv) spremembe pri izvajanju omejevalnih ukrepov pri izvajanju takojšnjih plačil.
Uveljavitev novih pravil torej prinaša novosti, ki bodo vplivale na uporabniško izkušnjo. Takojšnja plačila so namreč zavrnjena, če transakcije ni mogoče izvršiti v največ desetih sekundah ali če pride do ujemanja podatkov plačnika oziroma prejemnika plačila s seznami omejevalnih ukrepov.
Pomembno je tudi poudariti, da ponudnik plačilnih storitev ne bo odgovarjal za prenos denarnih sredstev napačnemu prejemniku, če je pravilno izvedel postopek preverjanja prejemnika plačil, saj v takem primeru tveganje in posledice morebitnih napak ali goljufij nosi plačnik sam.
Vloga Banke Slovenije
V Banki Slovenije smo na podlagi Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) pristojni za nadzor nad skladnostjo izvajanja predpisov, ki urejajo področje plačilnih storitev. V skladu s tem bomo v okviru svojih pristojnosti opravljali redni nadzor nad ponudniki plačilnih storitev tudi z vidika zagotavljanja skladnosti z zahtevami, ki jih prinaša Uredba o takojšnjih plačilih.
Poleg tega smo s ciljem, da se tudi proračunskim uporabnikom pri izvajanju plačil zagotovijo enaki pogoji, kot jih prinaša Uredba za vse ostale uporabnike plačilnih storitev, tudi v Banki Slovenije pristopili k realizaciji njenih zahtev. Banka Slovenije namreč opravlja naloge ponudnika plačilnih storitev za javni sektor, kot to izhaja iz Zakona o Banki Slovenije. Proračunskim uporabnikom bosta tako po novem na voljo dve novi storitvi, storitev pošiljanja takojšnjih plačil in storitev preverjanja prejemnika plačila.
Zgodovina uveljavitve takojšnjih plačil
Prvi koraki k temu, kar v prihodnjih dneh postaja realnost, so bili narejeni leta 2014, ko je Evropska centralna banka pozvala ponudnike plačilnih storitev, naj raziščejo možnost oblikovanja vseevropske sheme za takojšnja plačila. Nadaljnja ključna mejnika pa sta bila (i) leta 2017 dogovor ponudnikov plačilnih storitev pod okriljem Evropskega sveta za plačila o vseevropski shemi za takojšnje izvrševanje kreditnih prenosov v evrih (SEPA SCT Inst) in (ii) leta 2018 vzpostavitev infrastrukture Evrosistema za takojšnja plačila TIPS (TARGET Instant Payment Settlement), ki omogoča poravnavo takojšnjih plačil v evrih.
Zaradi nezadostne aktivnosti trga in počasnega prehajanja trga na takojšnja plačila je Evropska komisija oktobra 2022 predlagala zakonodajno intervencijo – Uredbo o takojšnjih plačilih, ki je bila sprejeta marca 2024, dokončno pa se v pretežni meri začne uporabljati 9. oktobra 2025. Določbe Uredbe glede poročanja ponudnikov plačilnih storitev se pričnejo uporabljati v letu 2026. Nadalje se določbe Uredbe za plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja, ki se nahajajo v državi članici z evrom, ter za vse ponudnike plačilnih storitev, ki se nahajajo v državi članici, katere valuta ni evro, pričnejo uporabljati v letu 2027.