Stresni testi kažejo, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen na morebitne šoke. To so pokazali tako redni mikro stresni testi, ki so sicer za večje banke potekali pod okriljem ECB in Evropskega bančnega organa (EBA), kot tudi makro stresni testi, s katerimi v Banki Slovenije preverjamo splošno odpornost in kapitalsko ustreznost bančnega sistema. Ob sicer ugodnih rezultatih pa opozarjamo na tveganja, povezana zlasti z geopolitičnimi razmerami, ki so se od priprave scenarijev zaostrile in se že odražajo v pešanju domače gospodarske aktivnosti in nižjih napovedih.
Mikro stresni testi
V okviru ECB in Evropskega bančnega organa (EBA) smo izvedli redne stresne teste za vse pomembne banke evrskega območja. V tokratno preverjanje, ki poteka po principu od spodaj navzgor, je bilo vključenih 96 pomembnih bank evrskega območja, med drugim tudi ena pomembna slovenska banka.
Namen izvedenih stresnih testov je bil ovrednotiti učinek kreditnih, tržnih in operativnih tveganj pa tudi tveganj neto obrestnih prihodkov na kapitalsko ustreznost posameznih bank v obdobju 2025 do 2027. Testi so bili izvedeni na podlagi osnovnega in neugodnega scenarija. Glavna nit letošnjega scenarija so bila geopolitična tveganja, ki so prepoznana prek krčenja BDP, večje stopnje brezposelnosti in negativnega učinka na cene nepremičnin. Istočasno je neugodni scenarij predvideval tudi padec povpraševanja proti koncu napovednega obdobja ter s tem tudi nižje dolgoročne obrestne mere v primerjavi s stresnimi testi 2023.
Rezultati kažejo, da je bančni sistem v evrskem območju odporen na scenarij resne gospodarske krize. Stresni testi so pokazali, da bi imele banke po neugodnem scenariju zaradi poslabšanja kreditnega, tržnega in operativnega tveganja višje izgube v primerjavi z rezultati stresnih testov iz leta 2023, vendar bi bila slabitev kapitala kljub izgubam manjša kot v preteklih stresnih testih. Ta blažji rezultat slabitve kapitala je zlasti posledica dejstva, da so banke v test vstopile z boljšo dobičkonosnostjo, ki so jo poganjale visoke obrestne mere in stabilna kakovost premoženja. Kljub temu vzdržnost visokih dobičkov ostaja negotova in se lahko med bankami razlikuje.
Ugotavljamo tudi, da obstoječi kapitalski blažilniki podpirajo sposobnost bančnega sistema evrskega območja, da vzdrži neugodne šoke. Stresne teste smo izvajali v času velike makro-finančne negotovosti, kar je razlog za nadaljnjo previdnost pri kapitalskem načrtovanju in razlagi rezultatov. Banke morajo nadaljevati s krepitvijo finančne in operativne odpornosti, kar vključuje naložbe v IT in kibernetsko odpornost.
Enako so pokazali tudi stresni testi za manjše slovenske banke in hranilnice, ki smo jih po podobni metodologiji izvedli v Banki Slovenije.
Več informacij o letošnjih stresnih testih je na voljo na spletnih straneh Evropske centralne banke.
Makro stresni testi
V Banki Slovenije smo ob uporabi enakega neugodnega scenarija izvedli tudi makro stresne teste, ki pomenijo dopolnitev nadzorniških mikro stresnih testov. Z njimi po principu od zgoraj navzdol ocenjujemo potencialni učinek in posledice za stabilnost bančnega sistema, če bi se uresničila z makroekonomskim scenarijem določena malo verjetna, vendar možna sistemska tveganja. V letošnjih makro stresnih testih smo zajeli projekcijo poslovanja bank za obdobje 2025–2027, temeljijo pa na podatkih s konca leta 2024.
Osnovni scenarij temelji na osrednji napovedi makroekonomskih gibanj Banke Slovenije iz decembra 2024, ki je predpostavila ohranjanje zmerne stopnje rasti BDP, tesnost na trgu dela in stopnjo rasti cen okrog ciljne ravni 2 %. Stresni scenarij pa zaznamuje upad BDP ob začasno povišani inflaciji zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti ter posledični dvig obrestnih mer.
V Banki Slovenije ugotavljamo, da je slovenski bančni sistem po osnovnem in stresnem scenariju stabilen in izkazuje primerno kapitalsko ustreznost. Ob sicer ugodnih rezultatih pa so tveganja povezana zlasti z geopolitičnimi razmerami, ki so se od priprave scenarijev zaostrile in se že odražajo v pešanju domače gospodarske aktivnosti in nižjih napovedih.