Svet ECB se je včeraj seznanil z novimi napovedmi, ki za evrsko območje napovedujejo nadaljevanje zmerne rasti gospodarske aktivnosti in stabilizacijo inflacije okoli inflacijskega cilja 2 odstotkov. Napovedi za Slovenijo bomo v Banki Slovenije objavili v začetku prihodnjega tedna.
Ob upoštevanju zadnjih napovedi in aktualnih podatkov so se člani Sveta ECB včeraj odločili za ponovno znižanje ključnih obrestnih mer, in sicer za 25 bazičnih točk. Gre za osmo znižanje od junija lani, obrestne mere pa bodo tako kumulativno nižje za 2 odstotni točki. Nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov.
Najnovejše makroekonomske napovedi za evrsko območje, ki jih je Svet ECB obravnaval na včerajšnji seji, kažejo, da se inflacija giblje okrog 2-odstotnega cilja, obeti za gospodarsko rast pa ob povišani negotovosti ostajajo podobni kot v marčevskih napovedih. Realni BDP evrskega območja se bo po pričakovanjih letos povečal za 0,9 %, v letih 2026 in 2027 pa se bo nato rast ekonomske aktivnosti ob povečanju državnih izdatkov v obrambo in infrastrukturo, pozitivnih vplivih krepitve realnih dohodkov gospodinjstev in ugodnejših pogojih financiranja nadalje okrepila na 1,1 % in 1,3 %. Nespremenjena napoved gospodarske rasti za letošnje leto odraža ugodno dinamiko gibanja ekonomske aktivnosti v zadnjem četrtletju lanskega in prvem četrtletju letošnjega leta, kar odtehta nekoliko šibkejšo pričakovano rast v nadaljevanju letošnjega leta. Pri tem je pomembno, da takšen izgled za rast BDP temelji na predpostavki, da se carinska politika ZDA do EU ohrani na trenutnih ravneh in da ne pride do dodatnih zvišanj carinskih stopenj.
Inflacija, ki se je maja v evrskem območju znižala na 1,9 %, bo glede na napovedi v povprečju letošnjega leta 2-odstotna in s tem skladna z inflacijskih ciljem ECB. V 2026 se bo prehodno znižala na 1,6 %, nato pa v 2027 ponovno vrnila na 2 %. V primerjavi z marčevskimi napovedmi je napoved tako za letošnje kot prihodnje leto nižja za 0,3 odstotne točke, kar primarno odraža pričakovano nižjo energetsko inflacijo zaradi padca cen energentov na svetovnih trgih in močnejši evro. Osnovna inflacija bo letos znašala 2,4 %, a se bo v prihodnjih dveh letih ob zniževanju rasti stroškov dela in prehajanju nižjih cen energentov spustila na 1,9 %.
Zaradi visoke negotovosti tokratne osrednje napovedi za evrsko območje spremljata tudi alternativna scenarija glede razpleta trgovinskih trenj. Ob zaostritvi trgovinskih razmer lahko pričakujemo nižjo gospodarsko rast in nižjo inflacijo. Nasprotno, če se bodo trgovinska nesoglasja dokončno razrešila, lahko pričakujemo višjo rast in v manjši meri tudi višjo inflacijo.
V Banki Slovenije bomo nove napovedi za Slovenijo predstavili v ponedeljek, 9. junija.
Svet ECB se je na včerajšnji seji odločil za znižanje ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk. S tem znižanjem je Svet ECB obrestno mero za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, znižal na 2 %. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija vzdržno stabilizira pri 2 %. Naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Na podlagi teh podatkov se bomo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.
Na finančnih trgih je od aprilskega zasedanja Sveta ECB prišlo do pozitivnega preobrata in izboljšanja finančnih pogojev, k čemur so prispevale predvsem pozitivne novice glede začasnih trgovinskih dogovorov držav z ZDA. Zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic so upadle. Razmiki med donosnostjo državnih obveznic držav evrskega območja nad primerljivimi nemškimi državnimi obveznicami so se še nekoliko znižali. Cene delnic so se večinoma vrnile na nivoje pred najavo paketa carin, vlagatelji pa so ponovno znižali tudi zahtevane premije za tveganje na trgih obveznic privatnega sektorja. Finančni pogoji so se posledično izboljšali, kar še naprej podpira homogeno delovanje transmisije denarne politike. Kljub temu ostaja na finančnih trgih prisotna povišana negotovost glede razpleta trgovinskih in geopolitičnih napetosti ter glede vpliva na gospodarske in fiskalne kazalnike.