Gospodarska aktivnost v Sloveniji se je v tretjem četrtletju nadalje povečala. Medletna rast BDP je bila podprta predvsem s ponovim zagonom investicij in gradbeno dejavnostjo, medtem ko jo je še vedno zavirala mednarodna trgovina.
Glede na četrtletje prej se je BDP povečal za 0,8 %, glede na isto obdobje pred letom pa za 1,7 %. S tem je gospodarska rast v Sloveniji presegla povprečje evrskega območja, ki je zabeležilo 0,2-odstotno četrtletno oziroma 1,4-odstotno medletno rast.
Domačo končno porabo sta v medletni primerjavi spodbujali tako zasebna kot državna potrošnja. Potrošnja gospodinjstev se je ob razmeroma visoki realni rasti plač in nizki brezposelnosti povečala za 1,0 %. Večja kot pred letom je bila tudi državna potrošnja, podprta z rastjo zaposlenosti in izdatkov v zdravstvu. Medletno so močno okrevale bruto investicije v osnovna sredstva (za 9,1 %), kar je večinoma posledica pospešenega izvajanja javnih infrastrukturnih projektov in je prispevalo k močni krepitvi gradbene dejavnosti. Nasprotno je aktivnost v izvoznem sektorju na letni ravni ostala nižja zaradi ohranjanja negotovosti v svetovnem okolju, ki še naprej zavira povpraševanje glavnih trgovinskih partneric. Neto menjava s tujino je tako zmanjšala gospodarsko rast za 1,4 odstotne točke, saj se je ob solidni rasti domačega povpraševanja uvoz povečal za 0,7 %, tudi zaradi krepitve zalog, ki so k rasti BDP prispevale 0,6 odstotne točke. Pregled po dejavnostih kaže močan pospešek medletne rasti dodane vrednosti v gradbeništvu in nadaljevanje rasti v storitvenem delu gospodarstva, medtem ko se je dodana vrednost v industriji zaradi padca proizvodnje v energetiki še nekoliko skrčila.
Čeprav so se gospodarske razmere v drugem in tretjem četrtletju izboljšale, razpoložljivi podatki za letos nakazujejo šibkejšo rast BDP kot v preteklih dveh letih. Današnje podatke bomo upoštevali pri pripravi novih napovedi Banke Slovenije, ki bodo objavljene v drugi polovici decembra.