V Banki Slovenije smo danes gostili okroglo mizo S finančno pismenostjo do finančne stabilnosti, na kateri so sodelovali guvernerji oziroma člani sveta slovaške, estonske, črnogorske, hrvaške, bolgarske, avstrijske in slovenske centralne banke. Udeleženci okrogle mize so poudarili vse večjo vlogo centralnih bank pri naporih za finančno pismenost prebivalstva in se strinjali, da finančno pismeni državljani ključno prispevajo k stabilnosti in odpornosti finančnega sistema.
Okrogla miza je del projekta Mojstri digitalne prihodnosti, ki poteka na pobudo Banke Slovenije in pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar. Ta je letos prvič razširjen na mednarodno raven.
Na mednarodni okrogli mizi S finančno pismenostjo do finančne stabilnosti je uvodoma nastopila dr. Annamaria Lusardi, profesorica na Univerzi Stanford in ena najvidnejših strokovnjakinj za finančno pismenost. Med drugim je izpostavila, da finančna pismenost potrošnikom omogoča sprejemanje boljših finančnih odločitev, kar posledično vpliva na makroekonomijo. Zato je, po njenem mnenju, pomembno, da se finančno izobraževanje začne v šoli in nadaljuje vse življenje, tudi na delovnem mestu. Vse to prispeva k boljšemu razumevanju politik centralnih bank in posledično tudi k večji odpornosti na šoke.
V nadaljevanju pa so o svojih razmišljanjih in izkušnjah razpravljali dr. Primož Dolenc, guverner, Banka Slovenije, Peter Kažimír, guverner, Národná banka Slovenska, Madis Müller, guverner, Eesti Pank, dr. Irena Radović, guvernerka, Centralna banka Crne Gore, dr. Bojan Fras, vice guverner, Hrvatska narodna banka, dr. Petar Chobanov, namestnik guvernerja, Bulgarian National Bank in dr. Josef Meichenitsch, član sveta, Oesterreichische Nationalbank.
Guverner dr. Primož Dolenc je poudaril: »V vse bolj kompleksnem finančnem okolju se pojavlja veliko novih priložnosti za ustvarjanje premoženja, hkrati pa obstaja tudi veliko tveganj, ki se jih ljudje morda ne zavedajo. Na tem mestu lahko finančna pismenost zagotovi pomembne informacije za sprejemanje preudarnih finančnih odločitev v različnih okoliščinah. V Banki Slovenije se tega zavedamo, zato skupaj z različnimi institucijami delujemo na področju ozaveščanja in si prizadevamo za skupen cilj. Danes zaključen mednarodni debatni turnir je eden od takšnih projektov.«
Guverner Peter Kažimir je izpostavil slovaške izkušnje: »Finančna pismenost se začne doma, a mora trajati vse življenje. V digitalni ekonomiji enega klika je znanje oblika zaščite in ključno za sprejemanje informiranih odločitev, izogibanje prevaram ter krepitev odpornosti gospodinjstev in celotnega finančnega sistema.«
Guverner estonske centralne banke Madis Müller je poudaril, da testi OECD in ostale raziskave kažejo napredek mladih v Estoniji na področju finančne pismenosti. »Zdaj pa se moramo osredotočiti na ljudi v štiridesetih letih in starejše, saj osebna finančna stabilnost izhaja iz dolgoročnega načrtovanja. Poleg tega je za finančno pismene manj verjetno, da bodo nasedli finančnim prevaram. Prav tako bi morali od naših vlad pričakovati enako raven finančne razgledanosti in odgovornosti, kot jo pričakujemo od mladine.«
Guvernerka Črne Gore Irena Radović je povzela: »Finančno opismenjevanje ni več samo razumevanje denarja. V dobi digitalizacije in umetne inteligenci postaja ključna veščina za življenje, ki potrošnikom pomaga sprejemati informirane odločitve, prepoznati tveganja in krepiti zaupanje v finančni sistem.«
Viceguverner hrvaške centralne banke Bojan Fras je opozoril: " Digitalizacije je finančne produkte naredila dostopnejše kot kadarkoli prej – od vedno pogostejših plačilnih shem in aplikacij do takojšnjega kreditiranja in dostopnosti kriptovalut. S tem je hkrati ustvarila nove izpostavljenosti potrošnikov napačnim razlagam, napakam in tudi prevaram. Posamezniki nosijo večjo odgovornost za svoje finančno ravnanje, saj so posledice slabih odločitev hitrejše in praviloma tudi dražje. Tako je finančna pismenost danes postala orodje za preživetje v sodobnem svetu.«
Dr. Petar Chobanov je uvodoma poudaril, da finančna pismenost sicer ni del uradnega mandata bolgarske centralne banke, vendar prepoznavajo izjemen pomen tega vprašanja, nato pa dodal: »Zato izvajamo vrsto pobud, predvsem med mladimi. Vprašanje finančne pismenosti je bilo tudi v središču informacijske kampanje ob uvedbi evra v Bolgariji. Zavedamo se tudi, kako pomembna je vloga mladih pri zagotavljanju gospodarske rasti. Zato bomo tudi v prihodnje, vključno z digitalnim evrom, nadaljevali svoja prizadevanja v tej smeri.«
Dr. Josef Meichenitsch, član sveta avstrijske centralne banke, je omenil avstrijske izkušnje: »Prva nacionalna strategija Avstrije je ključne deležnike združila pod okriljem celovitega odbora za finančno pismenost. Zdaj se osredotočamo na rezultate – znanje in samozavest za ukrepanje sta ključna za dobro upravljanje osebnih financ. Želimo omogočiti več ljudem, da aktivno upravljajo svoj denar, ter spodbuditi več programov, ki z merjenjem dokazujejo, kaj v praksi dejansko deluje.«
