V Banki Slovenije smo pripravili pregled učinkovanja naših makrobonitetnih ukrepov na področju kreditiranja prebivalstva, ki smo jih kot zavezujoče uvedli leta 2019. Pregled kaže, da se je kreditiranje prebivalstva od leta 2019 postopno povečevalo, kar je posledica več dejavnikov. Poleg ukrepov Banke Slovenije so na kreditno aktivnost v zadnjih letih vplivale predvsem mednarodne in ekonomske razmere, ki se odražajo med drugim v inflacijskih gibanjih in gibanjih obrestnih mer. Pri tem ponovno ugotavljamo, da so ukrepi na področju kreditiranja prebivalstva posebej pomembni prav v negotovih razmerah. V zadnjih letih deleži nedonosnih izpostavljenosti ostajajo nizki, kar pomeni, da je večina kreditojemalcev kljub številnim šokom iz okolja obveznosti do bank odplačevala nemoteno. V Banki Slovenije večjih kršitev bank zaradi nespoštovanja ukrepov nismo zabeležili.
V Banki Slovenije smo novembra 2019 zaradi neupoštevanja priporočil na področju kreditiranja prebivalstva za banke uvedli zavezujoč makrobonitetni ukrep omejevanja kreditiranja potrošnikov, s katerim je, med drugim, postal zavezujoč tudi znesek, ki mora vsak mesec ostati potrošniku po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb. Tako smo opredelili zavezujoče minimalne kreditne standarde za stanovanjska in potrošniška posojila ter zagotovili strukturno varovalko za vzdržno zadolževanje gospodinjstev v vseh fazah finančnega cikla. Ukrep je namenjen ublažitvi in preprečitvi čezmerne rasti kreditiranja ter čezmernega finančnega vzvoda gospodinjstev. Od uvedbe ukrepa novembra 2019 redno spremljamo učinkovanje ukrepa, ki smo ga prilagodili v letu 2022 in ponovno v letu 2023.
Ugotavljamo, da se je nominalno stanje posojil prebivalstvu od uvedbe ukrepa povečalo, in sicer zlasti v zadnjih letih, a se je v tem obdobju precej spreminjala tudi njihova medletna rast. To je posledica vrste dejavnikov; ocenjujemo, da so poleg naših ukrepov na kreditno aktivnost vplivale predvsem mednarodne in ekonomske razmere, ki se odražajo med drugim v negotovosti, inflacijskih gibanjih in gibanjih obrestnih mer.
Po izrazitem znižanju obsega potrošniških posojil med letoma 2020 in 2022, tudi zaradi negotovosti, povezane s pandemijo, je ta v letu 2023 začel ponovno naraščati. K ponovni rasti potrošniških posojil so poleg večje potrošnje in razmeroma ugodnih razmer na trgu dela prispevale tudi spremembe pri omejitvah za najem posojil in višja inflacija, zaradi katere si gospodinjstva v povprečju izposojajo več kot v preteklosti. Realna rast, torej po prilagoditvi za inflacijo, je bila nekoliko nižja, a še vedno nad povprečjem evrskega območja. Pomemben dejavnik visokih stopenj rasti je bila tudi nizka osnova – rast je bila v preteklih dveh letih relativno visoka prav zaradi nizkega obsega posojil v predhodnih letih. Po obsegu je bilo konec aprila letos 0,5 mrd EUR več potrošniških posojil kot ob koncu leta 2019.
Medletna rast stanovanjskih posojil se je do leta 2022 postopno krepila, nato pa ob višjih obrestnih merah pričela upočasnjevati. Od sredine leta 2023 pa se ob nižanju obrestnih mer ponovno povečuje. Po obsegu je bilo konec aprila 2025 2,2 mrd EUR več stanovanjskih posojil kot ob koncu leta 2019.
Slika 1: Nominalno in realno stanje posojil gospodinjstvom
Opombe: Nominalno stanje posojil je deflacionirano z indeksom cen življenjskih potrebščin. Bazno leto je januar 2017.
Vir: PORFI, SURS.
Delež odstopanj ostaja znotraj dovoljenega deleža izjem
Razmerje med stroškom servisiranja celotnega dolga in dohodkom potrošnika (DSTI) ostaja na vzdržnih ravneh. Tako so potrošniki s potrošniškimi posojili v zadnjih dveh letih za poplačilo dolga namenili povprečno 27,7 odstotka dohodka, medtem ko so potrošniki s stanovanjskimi posojili za odplačilo dolga namenili povprečno 34,0 odstotka dohodka. Delež odstopanj od predpisanega DSTI tako pri potrošniških kot pri stanovanjskih posojilih ostaja znotraj dovoljenega deleža izjem. Pri tem ugotavljamo, da je delež nedonosnih poslov večji pri posojilih, ki odstopajo od makrobonitetnih omejitev.
Povprečna ročnost stanovanjskih posojil se giblje okrog 18 let, medtem ko se ročnost potrošniških posojil v zadnjih dveh letih giblje pri okoli 6,3 letih. Veljavni ukrep pri potrošniških posojilih določa omejitev ročnosti 84 mesecev (7 let) – delež odstopanj od omejitve najdaljše ročnosti je znotraj dovoljenega deleža izjem. Tudi v tem primeru posojila, ki niso skladna z ukrepom omejevanja ročnosti, pogosteje postanejo nedonosna.
Povprečno razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine (LTV) pri posojilih, ki so zavarovana s stanovanjsko nepremičnino, se je v letu 2024 povečevalo. Povprečni LTV pri posojilih za primarno nepremičnino v zadnjem četrtletju 2024 znaša okoli 67 odstotkov, medtem ko znaša povprečni LTV za sekundarno nepremičnino 58 odstotkov. Pri nakupu nepremičnine, kjer bo imel potrošnik stalno prebivališče, je priporočen LTV 80 odstotkov, za sekundarno pa 70 odstotkov. Proti koncu lanskega leta se je nekoliko povečal tudi delež odstopanj od priporočenega LTV, predvsem pri posojilih za sekundarno nepremično.
Prebivalstvo sicer še naprej večinoma najema posojila pri bankah in hranilnicah, saj so druge (alternativne) možnosti zadolževanja precej redkeje uporabljene.
Slika 2: Gibanje vseh treh glavnih instrumentov – DSTI, LTV in ročnost
Vir: Banka Slovenije
Ponudba kreditiranja izven pogojev naših ukrepov
V Banki Slovenije opažamo, da od uvedbe ukrepa nekatere banke ponujajo produkte, ki omogočajo pridobitev kreditov izven pogojev naših ukrepov, in s tem nadomeščajo potrošniške kredite. Tovrstni posli lahko predstavljajo alternativo običajnim potrošniškim kreditom in prinašajo podobna tveganja. Obseg teh produktov sicer ostaja majhen, a se njihov obseg v zadnjih letih povečuje. Posledično to problematiko že ustrezno spremljamo.
Nedonosne izpostavljenosti ostajajo nizke
V spremljanem obdobju nedonosne izpostavljenosti iz naslova potrošniških in stanovanjskih posojil ostajajo nizke. Pri potrošniških posojilih se delež znižuje, zvišuje pa se njihov obseg. Ob začetku leta 2019 je delež nedonosnih izpostavljenosti pri teh posojilih znašal 2,8 odstotka, vrh je dosegel leta 2021 pri 3,7 odstotka, od takrat pa se znižuje in je ob koncu aprila 2025 znašal 3,1 odstotka. Pri stanovanjskih posojilih se v zadnjih letih znižujeta tako delež kot obseg nedonosnih izpostavljenosti. V začetku leta 2019 je delež nedonosnih izpostavljenosti znašal 2,3 odstotka in se do konca aprila 2025 znižal na 0,9 odstotka.
V Banki Slovenije bomo konec leta ponovno ovrednotili primernost zneska minimalne kreditne sposobnosti potrošnika in ga, na podlagi morebitne spremembe izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki ga bodo pripravili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, po potrebi prilagodili.