Izjava namestnika guvernerja Primoža Dolenca po monetarni seji Sveta ECB

Svet Evropske centralne banke se je na včerajšnji monetarni seji seznanil z zadnjimi gospodarskimi podatki. Ti kažejo, da se je v evrskem območju v prvem četrtletju nadaljevala šibka rast gospodarske aktivnosti. Inflacija se je marca še nekoliko umirila in se giblje okoli cilja dveh odstotkov. Ob številnih spremembah trgovinskih in gospodarskih politik ZDA se je ekonomska negotovost še povečala.

V teh okoliščinah se je Svet ECB včeraj sedmič od junija lani odločil za znižanje ključnih obrestnih mer, in sicer za 25 bazičnih točk. Obrestne mere so tako kumulativno nižje za 1,75 odstotne točke. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija vzdržno stabilizira pri 2 %. Nadaljnji koraki tako ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov.

Razpoložljivi makroekonomski podatki do vključno marca kažejo nadaljevanje šibke gospodarske rasti in umirjanje inflacije. Glede na anketne kazalnike PMI se je gospodarska aktivnost v evrskem območju še naprej krepila zlasti v storitvenih dejavnostih, pri čemer pa se je marca prvič po dveh letih krčenja ponovno povečala tudi aktivnost v predelovanih dejavnostih. Ob tem se je negotovost glede prihodnjih gibanj še povečala, saj nedavne spremembe trgovinskih politik predstavljajo pomembno negativno tveganje za gospodarsko aktivnost, ki bi se lahko odrazilo tudi v spremenjenem izgledu za inflacijo. Ta se je marca v evrskem območju še nekoliko upočasnila in je bila z 2,2 % v bližini inflacijskega cilja. Pomemben dejavnik marčevskega znižanje inflacije je bila šibkejša storitvena inflacija. Zaradi te se je marca znižala tudi osnovna inflacija, ki je bila z 2,4 % najnižja po januarju 2022. Ti podatki kažejo, da dezinflacijski proces v evrskem območju poteka skladno s pričakovanji.

V teh razmerah se je Svet ECB na včerajšnji seji odločil za znižanje ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk. S tem znižanjem je Svet ECB obrestno mero za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, znižal na 2,25 %. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija vzdržno stabilizira pri 2 %. Naši nadaljnji koraki ostajajo zlasti v trenutnih razmerah povišane negotovosti odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Na podlagi teh podatkov se bomo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.

Dogajanje na finančnih trgih je od začetka marca zaznamovala visoka volatilnost zaradi stopnjevanja trgovinske vojne in pogostega spreminjanja stališč glede trgovinske politike v ZDA. Tržni udeleženci so okrepili pričakovanja glede hitrejšega in večjega zniževanja ključnih obrestnih mer, kar je vplivalo na padec zahtevanih donosnosti kratkoročnih nemških in ameriških državnih obveznic. Na daljšem delu krivulje so donosnosti državnih obveznic nekoliko porasle. Pod vplivom selitve vlagateljev v varnejše naložbe so upadli osrednji ameriški in evropski delniški indeksi, porasle so zahtevane donosnosti za obveznice zasebnega sektorja, zmerno so porasli tudi pribitki donosnosti državnih obveznic evrskega območja nad primerljivimi nemškimi. Navkljub povišani volatilnosti in nekoliko manjši likvidnosti na posameznih segmentih finančnih trgov delovanje transmisije denarne politike ni bilo okrnjeno.