Izjava namestnika guvernerja Primoža Dolenca po monetarni seji Sveta ECB

Zadnje napovedi makroekonomskih gibanj kažejo nadaljevanje zmerne gospodarske rasti v evrskem območju v celotnem napovednem obdobju, medtem ko se bo inflacija gibala okoli inflacijskega cilja dveh odstotkov. Napovedi sicer za letošnje leto ob povišani negotovosti in višjih cenah energentov predvidevajo nekoliko počasnejšo gospodarsko rast in nekoliko višjo inflacijo, kot je bilo to predvideno ob prejšnjih napovedih.

V teh okoliščinah se je Svet ECB včeraj odločil za ponovno znižanje ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Te so od junija lansko leto, ko se je Svet ECB odločil za prvo znižanje, kumulativno nižje za 1,5 odstotne točke. Pri tem tveganja glede prihodnjih gibanj ostajajo visoka, zato bodo aktualni podatki in razmere tudi v prihodnje ključno vodilo pri sprejemanju odločitev denarne politike.

Na podlagi zadnjih podatkov in novih makroekonomskih napovedi za evrsko območje se je Svet ECB na včerajšnji seji odločil za znižanje ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk. S tem znižanjem je Svet ECB obrestno mero za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, znižal na 2,50 %. S tem naša denarna politika postaja pomembno manj restriktivna.

Včerajšnje odločitve temeljijo na najnovejših makroekonomskih napovedih, ki za letošnje leto ob povišani negotovosti in višjih cenah energentov predvidevajo nekoliko počasnejšo gospodarsko rast in nekoliko višjo inflacijo. Realni BDP evrskega območja se bo letos povečal za 0,9 %, v letih 2026 in 2027 pa se bo se bo rast ekonomske aktivnosti ob pozitivnih vplivih krepitve realnih dohodkov gospodinjstev in ugodnejših pogojih financiranja ter ob predpostavki rasti tujega povpraševanja nadalje okrepila na 1,2 % in 1,3 %. Inflacija se bo v prihodnjih letih še nekoliko znižala in se gibala v bližini 2-odstotnega cilja. Letos bo glede na napovedi 2,3-odstotna, v letih 2026 in 2027 se bo nato pod vztrajnim vplivom preteklih odločitev denarne politike in ob predpostavki normalizacije rasti stroškov dela nadaljnje znižala na 1,9 % in 2,0 %. Na kratek rok ostaja dinamika inflacije v veliki meri pogojena z gibanjem storitvene inflacije, ki že dlje časa vztraja na povišanih ravneh, a ki naj bi se tekom letošnjega leta pomembno umirila.

Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija vzdržno stabilizira pri 2 %. Predvsem v luči naraščajoče negotovosti, naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Na podlagi teh podatkov se bomo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.

Razmere na finančnih trgih še naprej podpirajo delovanje transmisije denarne politike. Odločitve v povezavi s carinsko in širšo gospodarsko politiko nove ameriške administracije in njihovi potencialni učinki na evrsko gospodarstvo sicer povečujejo negotovost glede ekonomskih politik. To se odraža tudi v nekoliko večjih premikih tržnih kazalnikov, predvsem v zadnjih dneh. Zahtevane donosnosti evrskih obveznic so v zadnjem mesecu za razliko od ameriških porasle, močneje na dolgem delu krivulje donosnosti, kar je predvsem posledica pričakovanega povečanega zadolževanja za financiranje izdatkov za obrambo in razvoj v EU. Po drugi strani premije za tveganje na privatnem segmentu ostajajo zgodovinsko gledano nizke, osrednji delniški indeksi pa se gibajo blizu rekordnih ravni, doseženih v sredini februarja.