Izjava namestnika guvernerja Primoža Dolenca po monetarni seji Sveta ECB

Svet ECB se je na včerajšnji seji odločil, da ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako že tretjo sejo zapored ostaja na nivoju 2 odstotkov. Odločitev je bil sprejeta na podlagi aktualnih podatkov, ki kažejo, da inflacija v evrskem območju ostaja blizu 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike.

Glede na zadnje podatke, ki so bili razpoložljivi do tokratne seje Sveta ECB, se inflacija v evrskem območju še naprej giblje v bližini inflacijskega cilja, ekonomska aktivnost pa ostaja relativno odporna na šoke v mednarodnem okolju. Inflacija je bila septembra v evrskem območju 2,2-odstotna in s tem le rahlo višja od predhodnega meseca. Osnovna inflacija je bila medtem nekoliko višja pri 2,4 %, a pričakovano nadaljnje umirjanje rasti plač nakazuje njeno zniževanje na srednji rok. Gibanje ekonomske aktivnosti evrskega območja je bilo v tretjem četrtletju nekoliko ugodnejše od pričakovanj, saj se je realni BDP medčetrtletno povečal za 0,2 %. Glede na dostopne mesečne podatke je k temu največ prispevala rast v storitvenih dejavnostih, medtem ko je aktivnost v predelovalnih dejavnostih ostala pod vplivom višjih carin, negotovosti in poslabšane konkurenčnosti. Ob tem zadnji kazalniki PMI nakazujejo relativno ugodne razmere na začetku letošnjega zadnjega četrtletja, saj oktobrski PMI izkazuje okrepitev rasti aktivnosti tako v predelovalnih kot tudi v storitvenih dejavnostih.

Razmere na finančnih trgih so od septembrskega zasedanja Sveta ECB ostale ugodne. Začasna ponovna zaostritev trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko ter objave nekoliko šibkejših makroekonomskih podatkov v evrskem območju so zniževale globalne donosnosti in donosnosti evrskih državnih obveznic. Volatilnost na trgu državnih obveznic je ostala zgodovinsko gledano zelo nizka. To je prispevalo k ohranjanju nizkih kreditnih premij tudi na segmentu evrskih privatnih obveznic, ki so od septembrskega zasedanja Sveta ECB le zmerno porasle. Tudi vlagatelji na delniškem trgu ostajajo pozitivno razpoloženi, osrednji svetovni delniški indeksi so porasli. Tržni udeleženci pričakujejo daljše obdobje ohranjanja ključnih obrestnih mer ECB na sedanjih ravneh.

Svet ECB se je na podlagi teh podatkov na včerajšnji seji odločil, da ponovno ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na nivoju 2,0 odstotkov. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bo še naprej odločalo na vsaki seji posebej.

Poleg denarne seje pa je tokrat potekala tudi razprava glede projekta digitalnega evra. Sprejeta je bila odločitev, da se projekt po uspešno zaključeni pripravljalni fazi nadaljuje v naslednjo fazo. Ta bo namenjena zagotovitvi ustrezne tehnične pripravljenosti za morebitno uvedbo digitalnega evra. Končna odločitev Sveta ECB o izdaji digitalnega evra čaka na sprejetje ustrezne evropske zakonodaje. Če bo ta sprejeta tekom leta 2026, bi se v 2027 začela pilotna uporaba, Evrosistem pa bi bil na morebitno prvo izdajo digitalnega evra pripravljen leta 2029.