Svet ECB se je na včerajšnji seji odločil, da ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako že drugo sejo zapored ostaja na nivoju 2 odstotkov. Odločitev je bil sprejeta na podlagi aktualnih podatkov, ki kažejo, da inflacija v evrskem območju ostaja blizu 2-odstotnega srednjeročnega cilja, in zadnjih napovedi. Te predvidevajo, da se bo inflacija gibala blizu te vrednosti tudi v srednjeročnem obdobju, pri čemer bo gospodarska rast ostala zmerna okoli enega odstotka. Naši nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike.
Inflacija bo glede na napovedi ki jih je Svet ECB obravnaval na včerajšnji seji, v povprečju letošnjega leta 2,1‑odstotna, v prihodnjem letu pa se bo ob negativnem prispevku energetske inflacije in upočasnjeni osnovni inflaciji znižala na 1,7 %. V 2027 se bo nato zaradi nekoliko višje energetske inflacije v povezavi z uvedbo novega sistema za trgovanje z emisijami ETS2 okrepila na 1,9 %.
Gospodarska rast bo v evrskem območju glede na napovedi v letošnjem tretjem četrtletju zastala, njeno ponovno krepitev pa se ponovno pričakuje s koncem leta. Na letni ravni bo gospodarska rast letos zaradi ugodne dinamike v letošnjem prvem četrtletju 1,2-odstotna, v prihodnjem letu pa se bo nato – kljub tekoče višji rasti – zaradi manj pozitivnega učinka prenosa upočasnila na 1,0 %. V 2027 se bo gospodarska rast okrepila na 1,3 %. Krepitev ekonomske aktivnosti bodo v obdobju napovedi podpirali zlasti krepitev realnih dohodkov gospodinjstev, večje državne investicije v obrambo in infrastrukturo ter ugodnejši pogoji financiranja.
Razmere na finančnih trgih so od julijskega zasedanja Sveta ECB ostale ugodne. Sprejetje trgovinskega sporazuma med EU in ZDA je zmanjšalo del negotovosti, kar se odraža v razmeroma nizki volatilnosti. Osrednji svetovni delniški indeksi so zabeležili zmerno rast, kreditne premije na trgu privatnih obveznic pa so ostale nizke. Zahtevane donosnosti evrskih državnih obveznic so nekoliko porasle, saj so sledile porastu netveganih obrestnih mer. To odraža manjša pričakovanja vlagateljev glede dodatnega sproščanja denarne politike ECB. Razmiki med donosnostjo državnih obveznic evrskega območja nad primerljivimi nemškimi državnimi obveznicami so nekoliko porasli, a ostajajo na relativno nizkih nivojih.
Svet ECB se je na podlagi teh podatkov in novih napovedi na včerajšnji seji odločil, da ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na nivoju 2,0 %. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bo še naprej odločalo na vsaki seji posebej.
Izjava namestnika guvernerja Primoža Dolenca po seji Sveta @ecb.
— Banka Slovenije (@BankaSlovenije) September 12, 2025
👉 https://t.co/T7nWn0Z4Zr pic.twitter.com/gTfSMjirKN