Izjava namestnika guvernerja Primoža Dolenca po monetarni seji Sveta ECB

Zadnji makroekonomski podatki za evrsko območje kažejo, da se inflacija giblje skladno z inflacijskim ciljem, ekonomska aktivnost pa ostaja ob povišani negotovosti relativno odporna na šoke. Ob upoštevanju teh podatkov se je Svet ECB včeraj odločil, da obrestne mere ohrani nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit tako ostaja pri 2 %. Naši nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov.

Inflacija je bila junija v evrskem območju 2,0-odstotna in s tem le rahlo višja od majske 1,9-odstotne inflacije. Junijsko rahlo povišanje primarno odraža manj negativen prispevek energetske inflacije, saj se je rast cen hrane rahlo umirila na 3,1 %, osnovna inflacija pa je z 2,3 % ostala junija nespremenjena. Slednjo še naprej poganja predvsem storitvena inflacija, za katero pa se pričakuje, da se bo ob nadaljevanju umirjanja rasti stroškov dela na srednji rok znižala na ravni, ki so skladne z inflacijskim ciljem.

Ekonomska aktivnost v evrskem območju ostaja robustna. V letošnjem prvem četrtletju se je realni BDP četrtletno povečal za 0,6 %, kar je ugodnejše od pričakovanj. K temu je v veliki meri prispevalo povečanje izvoza pred pričakovanim povečanjem ameriških carin. Hkrati je bila gospodarska rast podprta s strani zasebne potrošnje in investicij. Ob tem negotovost ostaja izrazito povišana, predvsem zaradi nejasnega izida trgovinskih pogajanj.

Svet ECB se je skladno s temi podatki na včerajšnji seji odločil, da ohrani obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na nivoju 2,0 %. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Naši nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. Na podlagi teh podatkov se bomo o naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.

Od junijskega zasedanja Sveta ECB je bilo dogajanje na finančnih trgih razmeroma umirjeno, kljub številnim negotovostim, ki so zaznamovale to obdobje. Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu ter nestabilnosti v svetovni trgovinski politiki niso imele večjega vpliva na finančne razmere v evrskem območju. Prevladujoč optimizem glede ekspanzivne fiskalne politike evrskih držav ostaja podporen dejavnik za stabilnost na finančnih trgih. Razmiki donosnosti državnih obveznic nad primerljivimi nemškimi so se zmanjšali, premije za tveganje na kapitalskih trgih so ostale stabilne, kar se odraža tudi v gibanju cen delnic blizu zgodovinsko visokih ravni. Finančni trgi tako ostajajo odporni na zunanje šoke, čeprav negotovost glede vpliva slednjih na gospodarstvo ostaja povišana.