/ /
Izjava namestnika guvernerja Primoža Dolenca po monetarni seji Sveta ECB

Izjava namestnika guvernerja Primoža Dolenca po monetarni seji Sveta ECB

Inflacija v evrskem območju se približuje našemu srednjeročnemu cilju dveh odstotkov, gospodarska aktivnost je v zadnjem četrtletju lanskega leta glede na predhodno četrtletje ostala nespremenjena.
V teh okoliščinah se je Svet ECB tako včeraj ponovno odločil za znižanje ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Te so od junija lansko leto, ko se je Svet ECB odločil za prvo znižanje, kumulativno nižje za 1,25 odstotne točke. Pri tem tveganja glede prihodnjih gibanj ostajajo visoka, zato bodo aktualni podatki in razmere tudi v prihodnje ključno vodilo pri sprejemanju odločitev denarne politike.  

Na podlagi zadnjih podatkov, ki v grobem potrjujejo decembra objavljene makroekonomske napovedi  za evrsko območje, se je Svet ECB tudi na včerajšnji seji odločil za znižanje ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, bo tako po spremembi znašala 2,75 %.

Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej zagotavljale ustrezno naravnanost denarne politike z namenom, da se inflacija vzdržno stabilizira pri 2‑odstotnem srednjeročnem cilju. Naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Na podlagi teh podatkov se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike še naprej odločali na vsaki seji posebej.

Gospodarska aktivnost v evrskem območju je v zadnjem četrtletju lanskega leta glede na predhodno četrtletje ostala nespremenjena. Anketni kazalniki kažejo nadaljnje krčenje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, medtem ko se storitvene dejavnosti še naprej krepijo. Negotovost glede prihodnjih gibanj pa ostaja visoka. Na trgu dela so razvidni znaki postopnega umirjanja povpraševanja po delovni sili, a brezposelnost ostaja zgodovinsko nizka. Ob tem se je inflacija v evrskem območju decembra skladno s pričakovanji rahlo zvišala na 2,4 %, kar v največji meri odraža dvig energetske inflacije (z -2,0 % na 0,1 %) kot posledico baznih učinkov. Osnovna inflacija je medtem ostala nespremenjena pri 2,7 % in še naprej odraža predvsem visoko, 4,0-odstotno storitveno inflacijo.

Dogajanje na finančnih trgih je bilo od začetka decembra predvsem pod vplivom zmanjšanja pričakovanj glede zniževanja ključne obrestne mere Fed in v manjši meri tudi ECB. Zahtevane donosnosti ameriških in nemških državnih obveznic so posledično porasle. Okrepila se je vrednost ameriškega dolarja. Porasle so tudi cene energentov, kar je vplivalo na tržna inflacijska pričakovanja v evrskem območju, ki so po večmesečnem obdobju zniževanja nekoliko porasla, vendar ostajajo blizu ciljne ravni 2 %. Kljub porastu državnih donosnosti so dodatne premije za tveganje zasebnega sektorja ostale nizke. Razmere na finančnih trgih tako še naprej podpirajo učinkovito delovanje transmisije denarne politike.