Po osmih mesecih vodenja banke sistematično predstavljam gospodarska gibanja, odločitve s področja denarne politike in stanje v slovenskem bančnem sistemu.
Na vsa tri omenjena področja gledamo z zmernim optimizmom, ki pa ga, glede na vsa dogajanja v mednarodnem okolju, spremljajo številna tveganja.
Makroekonomska gibanja
V Sloveniji je gospodarska slika solidna, še posebej če vzamemo v obzir številna tveganja, ki izhajajo predvsem iz mednarodnega okolja. Gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju predvsem zaradi krepitve zasebne potrošnje obnovila, ugodne trende pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih. Trg dela ob začetku zmanjševanja zaposlenosti z rekordno visokih ravni ostaja robusten.
Tudi inflacijska gibanja so v splošnem ugodna: medtem ko je v letih 2022 in 2023 gospodarsko stanje zaznamovala predvsem visoka rast cen, se je ta v letu 2024 bistveno znižala. Skupna inflacija v evrskem območju in tudi v Sloveniji se že nekaj časa giblje okoli dvoodstotnega srednjeročnega cilja. Inflacija je v poletnih mesecih predvsem zaradi rasti cen hrane in energentov sicer prehodno nekoliko porasla.
Na gospodarska gibanja v zadnjem mesecu bistveno vpliva dogajanje okoli carinskega dogovora ZDA z EU:
V preteklih mesecih je na gospodarsko okolje to učinkovalo predvsem preko povišane negotovosti, ki je zagotovo vplivalo na odločitve poslovnih subjektov. Sklenjen dogovor med ZDA in EU bi moral vnesti več jasnosti v zunanjih trgovinskih odnosih, s čimer bo po pričakovanjih negotovost postopno izzvenela. Vpliv na gospodarstvo se torej preusmerja na dejanski neposredni učinek dogovorjenih carin.
Širše gledano pa dogovor pomeni korenito spremembo v trgovinskih odnosih med EU in ZDA, saj predvideva višje carine na blago iz evrskega območja, kot je to veljajo do sedaj.
Kot tretje pa je pomembno, da Slovenija kot del evrskega območja seveda deli njegovo usodo, saj carinski ukrepi na slovensko gospodarstvo vplivajo zlasti preko posrednih trgovinskih tokov držav partneric v EU.
Konkretno simulacije kažejo, da so dogovorjene carine (12-16 odstotkov) sicer nekoliko višje od predpostavk v osrednjem junijskem scenariju napovedi ECB (10 odstotkov), zato je pričakovati, da bo dolgoročni vpliv samih carin na gospodarsko rast nekoliko bolj negativen, kot je bilo prvotno predvideno junija. Osrednji junijski scenarij je namreč ocenjeval, da bi carine in negotovost znižale rast BDP v obdobju 2025-27 kumulativno za skoraj 0,7 odstotne točke.
Kar pa zadeva inflacijo v evrskem območju, se pričakuje, da bo učinek carinskega dogovora zelo omejen in blizu osrednjega scenarija iz junijskih napovedi.
Odločitve denarne politike
Na zadnji seji pred nekaj tedni je bilo na podlagi zadnjih podatkov za evrsko območje sprejeto soglasje članov Sveta ECB, da smo po ciklu zniževanja obrestnih mer prišli na raven, kjer smo lahko zadovoljni tako glede gospodarskih izgledov, inflacije in makroekonomskih okoliščin.
Prevladalo je stališče, da lahko pri ciklu zniževanja ključnih obrestnih mer naredimo premor.
Sam menim, da je v odsotnosti novih ekonomskih šokov trenutna raven ključnih obrestnih mer ECB ustrezna tudi za nadaljnje ohranjanje inflacije pri cilju. Trenutno namreč denarna politika ne spodbuja inflacijskih pritiskov in na drugi strani tudi ni restriktivna za gospodarsko aktivnost.
Od julija do danes ni novih okoliščin za spremembo tega stališča in lahko pustimo obrestno mero na sedanjem nivoju, saj nam zagotavlja doseganje inflacijskega cilja. ECB bo septembra objavila nove gospodarske napovedi, a po trenutnih podatkih posebnosti ni.
Vse skupaj pa je seveda podvrženo številnim negotovostim, predvsem geopolitičnim tveganjem s pomembnimi implikacijami za cene surovin. Prihodnje odločitve bodo tako odvisne predvsem od razpleta teh negotovosti in aktualnih podatkov.
Stanje v slovenskem bančnem sistemu
Vsi do sedaj omenjeni podatki se seveda odražajo tudi v slovenskem bančnem sistemu. V zadnjem obdobju smo bili priča številnim nepredvidljivim okoliščinam (pretresom) (pandemija, vojaška agresija v Ukrajini, poplave, negotovosti v času nove ameriške administracije…) in v tem času je bančni sistem ostal zdrav in stabilen.
Likvidnost bank je kot leta poprej tudi letos na visoki ravni, prav tako je dobra tudi solventnost bančnega sistema.
Zadnji dve leti smo imeli rekordne dobičke bank, tudi zaradi obrestne politike ECB, ki pa so deloma ostali v bančnem sistemu in ga tako dodatno krepili. Gledano na ravni sistema, so lastniki bank namreč približno polovico ustvarjenega dobička zadržali v bankah.
Tudi letošnji dobiček bank bo visok, čeprav predvidoma manjši od lani.
Za zaključek bi želel poudariti, da torej delo v Banki Slovenije poteka nemoteno in nadaljujemo z izpolnjevanjem svojega mandata.