Na rednem Spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke (SB), ki v Washingtonu poteka ta teden, so v ospredju razprav gospodarske razmere v svetu. Nanje namreč poleg geopolitičnih napetosti in vojaških konfliktov v svetu v vse večji meri vpliva tudi zaostrovanje zunanjetrgovinske in drugih politik ZDA. Okrepljena ekonomska negotovost se že odraža tudi v najnovejših napovedih MDS, ki je svoja pričakovanja za svetovno in tudi evropsko gospodarsko rast popravil navzdol.
V razpravah v sklopu zasedanj ugotavljamo, da se je gospodarska negotovost glede na prejšnja srečanja še okrepila. Geopolitičnim napetostim in vojaškim spopadom v preteklih mesecih in letih so se v zadnjih tednih pridružili še številni ukrepi ameriške administracije, ki se obenem hitro spreminjajo. V Banki Slovenije ocenjujemo, da je negotovost primerljiva z začetkom pandemije ali vojne v Ukrajini.
Povečanje negotovosti se že odraža v gospodarstvu, kar je v aktualnih napovedih zajel tudi MDS, ki je znižal pričakovanja za gospodarsko rast tako na svetovni in evropski ravni kot tudi za veliko večino držav.
MDS nižjo gospodarsko rast kot ob prejšnji napovedi pričakuje tudi za Slovenijo, in sicer za letos namesto 2,6-odstotne pričakuje le še 1,8-odstotno gospodarsko rast. Tudi v Banki Slovenije pripravljamo najnovejše ocene vpliva uvedenih in najavljenih dodatnih carin na slovensko gospodarstvo, ki jih bomo v sklopu napovedi predstavili v naši redni, junijski napovedi. Kot pa kažejo prve ocene Banke Slovenije, se bodo učinki morebitnih carin v slovenskem gospodarstvu odražali predvsem preko gospodarske negotovosti, posredno pa tudi preko izpostavljenosti na evropskih trgih in svetovnih vrednostnih verigah.
Na aktualne razmere se tako kot običajno odzivamo tudi v Svetu ECB. Prejšnji teden se je tako Svet ECB odločil za novo znižanje ključnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk, tokrat že sedmič od junija lani. Naši nadaljnji koraki ostajajo odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov.
Morebitno vztrajanje okrepljene negotovosti se bo postopoma vse bolj odražalo tudi v bančnem sistemu. V Sloveniji se je tako po zadnjih nekaj stabilnih četrtletjih splošna raven tveganj za finančno stabilnost v letošnjem letu že nekoliko zvišala, pri čemer pa v Banki Slovenije poudarjamo, da odpornost bank na sistemska tveganja ostaja visoka. V takšnih razmerah je še posebej pomembno, da naša makrobonitetna politika ostaja preventivno naravnana in usmerjena k ohranjanju odpornosti bančnega sistema na domače in zunanje šoke.