Najprej bi se rad zahvalil vodji misije MDS, da so v okviru tokratnega obiska pripravili (i) oceno trenutnega stanja, (ii) napovedi gospodarskih gibanj ter (iii) priporočila ekonomskih politik.
Uvodoma ugotavljamo, da ugotovitve Mednarodnega denarnega sklada v splošnem potrjujejo naše aktualne analize in priporočila.
Delimo namreč oceno, da je trenutna gospodarska aktivnost pod vplivom kompleksnih zunanje-trgovinskih in geopolitičnih razmer in povezana z veliko negotovostjo.
Gospodarska rast se je letos sicer umirila, kar ugotavlja tudi MDS, vendar se pričakuje postopno okrevanje v rasti že v letih 2026 in 2027. V Banki Slovenije bomo nove napovedi kot običajno predstavili ob koncu leta. Aktualni kazalniki kažejo na postopno okrevanje gospodarske rasti, a bo ta, zlasti zaradi težavnih razmer v polletju, na letni ravni v letu 2025 ostala skromnejša, vendar pozitivna.
Inflacija bo letos ostala prehodno malenkostno višja, kar je posledica višjih cen energentov zaradi podražitev toplotne energije in goriv ter odraz izpada negativnega učinka osnove pri cenah elektrike. Prav tako je rast cen hrane ob vztrajanju stroškovnih pritiskov vzdolž prehranskih verig še vedno povišana. Ne glede na to, naš osnovni scenarij je, da se bo inflacija v prihodnjem letu že postopoma umirjala in se tako približala našemu cilju, to je 2-odstotni ravni.
Prav tako z Mednarodnim denarnim skladom delimo oceno glede strukturnih izzivov slovenskega gospodarstva. Tukaj kot ključno izpostavljamo upočasnjevanje rasti produktivnosti dela, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno vzdržnost gospodarske rasti. Naše analize kažejo, podobno kot ugotavlja danes Mednarodni denarni sklad, da so investicije eden glavnih dejavnikov, ki bi spodbudil dvig produktivnosti. Ugotavljamo namreč, da je investicijska aktivnost v Sloveniji šibka, pričakujemo pa, da se bo s krepitvijo gospodarstva v letih 2026 in 2027 le nekoliko povečala. Med strukturnimi izzivi, ki zmanjšujejo rast produktivnosti in potencialnega BDP, izstopajo še spreminjanje strukture gospodarstva in neugodni demografski trendi, ki so povezani s tesnostjo trga dela.
Od naslavljanja omenjenih izzivov bo torej odvisno, kakšen bo naš gospodarski razvoj v prihodnjih letih in s tem kakovost našega življenja.
Mednarodni denarni sklad trenutno stanje v slovenskem bančnem sistemu ocenjuje kot dobro, kar smo nedavno pojasnjevali tudi v Banki Slovenije v našem Poročilu o finančni stabilnosti. Banke so kapitalsko ustrezne, likvidnost in solventnost sta visoki, dobičkonosnost pa prav tako. Nadaljuje se visoko kreditiranje gospodinjstev, pri čemer pa so obstoječa posojila v veliki meri ustrezna. Po drugi strani pa je rast kreditiranja nefinančnih družb še vedno nizka. Delež slabih posojil ostaja nizek, čeprav je bilo zabeležiti njihov rahel porast. MDS sicer priporoča nadaljnji monitoring izpostavljenosti bank do občutljivejših sektorjev v gospodarstvu ob zunanje-trgovinskih tveganjih, predvsem v predelovalnih dejavnostih. To smo v Banki Slovenije s posebno pozornostjo spremljali že do sedaj in bomo tudi v prihodnje.
Splošna raven sistemskih tveganj za bančni sistem se v zadnjem polletju sicer po naši oceni ni bistveno spremenila oziroma poslabšala, z izjemo kibernetskega tveganja večino tveganj še vedno ocenjujemo kot nizko do zmerno.
K uspešnemu soočanju bančnega sistema s šoki iz okolja v Banki Slovenije prispevamo z ukrepi makrobonitetne politike in mikrobonitetnim nadzorom. Ti so preventivno in uravnoteženo usmerjeni v krepitev odpornosti bančnega sistema in omejevanje sistemskih tveganj, z obstoječimi ukrepi pa zagotavljamo tudi visoke kreditne standarde. V današnjih ugotovitvah Mednarodni denarni sklad naš pristop ocenjuje kot ustrezen.
Za zaključek bi želel izpostaviti tudi prizadevanja Banke Slovenije na področju finančnega opismenjevanja, ki so jih pripoznali v Mednarodnem denarnem skladu in priporočili, da s temi prizadevanji nadaljujemo. V zadnjih letih smo namreč projekte s tega področja izjemno okrepili. Samo v letošnjem letu je v naših projektih sodelovalo preko 10.000 ljudi, za prihodnja leta pa načrtujemo še dodatne aktivnosti. Zavedamo se namreč, da finančno pismeni posamezniki, ki se zavedajo tako finančnih tveganj in kot tudi vedno večjih tveganj zlorab iz okolja, prispevajo k finančni stabilnosti in s tem k stabilnejšemu gospodarskemu okolju.
Predstavitev ugotovitev Mednarodnega denarnega sklada ob zaključku posvetovanj v Sloveniji