Izjava namestnika guvernerja ob letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in skupine Svetovne banke

Na rednem letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in skupine Svetovne banke (SB), ki v Washingtonu poteka ta teden, so v ospredju razprav gospodarske razmere v svetu. Te so v veliki meri zaznamovane z geopolitičnimi napetostmi, vojnimi spopadi in ovirami v mednarodni trgovini, ki so predvsem posledica ukrepov ameriške administracije. V evrskem območju, kjer se pojavljajo tudi povečane politične negotovosti, so se v zadnjih mesecih gospodarske razmere oblikovale tudi pod vplivom carinskega dogovora z ZDA. Ob okrepljeni ekonomski negotovosti MDS tako v najnovejših napovedih pričakuje nadaljevanje upočasnjene svetovne gospodarske rasti, pri čemer pa pričakovanj glede na zadnje napovedi ni spremenil.

V razpravah v sklopu zasedanj ugotavljamo, da gospodarska negotovost še naprej vztraja. Svetovno gospodarstvo je namreč zaznamovano z geopolitičnimi napetostmi, vojaškimi spopadi in oteženimi razmerami v svetovni trgovini, ki so v veliki meri posledica ukrepov ameriške administracije. V evrskem območju, ki se v nekaterih delih sooča tudi s povečano politično negotovostjo, pa je gospodarske razmere v zadnjih mesecih zaznamoval carinski dogovor z ZDA, ki na eni strani zmanjšuje negotovosti, po drugi strani pa se kažejo prvi negativni obrisi neposrednih posledic dogovora za evropsko gospodarstvo.

V teh razmerah MDS pričakuje, da bo svetovna rast upočasnjena v letih 2025 in 2026, vendar hkrati ocenjuje, da se bo negotovost, povezana s svetovno trgovino, nekoliko zmanjšala tudi v drugih delih sveta. Posledično MDS svojih najnovejših napovedi svetovne gospodarske rasti glede na julijske napovedi ni spreminjal. V svojih napovedih poudarjajo tudi pomembnost tega, da snovalci ekonomskih politik stremijo k obnovitvi zaupanja, predvidljivosti in transparentnosti ekonomskih politik.

MDS za Slovenijo pričakuje nižjo gospodarsko rast kot ob prejšnji, spomladanski napovedi, in sicer za letos namesto 1,8-odstotne pričakuje le še 1,1-odstotno gospodarsko rast. Je pa MDS rahlo navzdol popravil tudi inflacijo, tako da ta za leto 2025 znaša 2,5 odstotka. V Banki Slovenije bomo nove napovedi kot običajno predstavili ob koncu leta, aktualni kazalniki pa kažejo na postopno okrevanje gospodarske rasti, a bo ta, zlasti zaradi težavnih razmer v polletju, na letni ravni ostala skromna.

Na aktualne razmere se tako kot običajno odzivamo tudi v Svetu ECB. Svet ECB se je na zadnjem zasedanju odločil, da ohrani obrestne mere nespremenjene. Svojo odločitev smo utemeljili na aktualnih podatkih, ki kažejo, da inflacija v evrskem območju ostaja blizu 2-odstotnega srednjeročnega cilja, in zadnjih napovedi, ki nakazujejo, da se bo inflacija gibala blizu te vrednosti tudi v srednjeročnem obdobju. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo tako še naprej usmerjene v naš cilj, z namenom da se inflacija stabilizira pri 2 odstotkih na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike.

Ob vztrajanju negotovosti v mednarodnem okolju je poslovanje slovenskega bančnega sistema dobro. Splošna raven sistemskih tveganj za bančni sistem se v zadnjem polletju sicer po naši oceni ni spremenila, večino tveganj pa ocenjujemo kot nizko do zmerno z izjemo kibernetskega tveganja, ki je zaradi geopolitičnih tveganj ocenjeno kot povišano. Na uspešno soočanje bančnega sistema s šoki iz okolja v Banki Slovenije prispevamo z ukrepi makrobonitetne politike. Ta ostaja preventivno in uravnoteženo usmerjena v krepitev odpornosti bančnega sistema in omejevanje sistemskih tveganj.