Gospodarska slika evrskega območja ostaja pod vplivom geopolitičnih razmer in posledičnega energetskega šoka. Gospodarska aktivnost ostaja zaenkrat odporna in široko osnovana, inflacija pa se zlasti zaradi višjih cen energentov postopoma zvišuje in se ohranja nad 3 odstotki. Rast osnovne inflacije, torej brez upoštevanja cen hrane in energentov, zaenkrat ostaja zmerna.
V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere po zvišanju na preteklem srečanju tokrat ohranimo nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako še naprej znaša 2,5 %. Ocenjujemo, da nam ta nivo obrestnih mer omogoča fleksibilnost, da se primerno odzovemo na vse možne razplete geopolitičnih napetosti in njihove potencialne posledice za inflacijo. Za prihodnje odločitve ohranjamo naš pristop, da se o ukrepih denarne politike odločamo na vsak seji posebej.
Gospodarska slika evrskega območja ostaja pod vplivom energetskega šoka, ki se kaže predvsem v višji rasti cen, medtem ko gospodarska aktivnost ostaja zaenkrat odporna na učinke šoka. Inflacija se je septembra okrepila na 3,8 %, kar ob nekoliko višji rasti cen hrane in storitev v največji meri odraža pospešek v energetski inflaciji. Ta se je septembra okrepila na 18,9 %, primarno zaradi nadaljnje rasti cene energentov na svetovnih trgih v povezavi z vztrajanjem nestabilnih razmer na Bližnjem vzhodu. Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energentov, je medtem ostala zmernejša pri 2,5 %. To nakazuje, da se tokratni šok za zdaj še ne prenaša v širše inflacijske pritiske prek učinkov drugega reda. Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti ob tem kažejo, da so se ugodna gospodarska gibanja iz drugega četrtletja nadaljevala tudi v tretjem in na začetku četrtega četrtletja. Rast aktivnosti ostaja široko osnovana, razmere pa so pozitivne tako v storitvenih kot predelovalnih dejavnostih. Globalni naložbeni cikel na področju umetne inteligence ter državna vlaganja v obrambo in infrastrukturo predstavljajo pomembne spodbujevalne dejavnike na strani povpraševanja. Ob tem visoka rast cen energentov predstavlja navzgor usmerjena tveganja za inflacijske obete in navzdol usmerjena tveganja za obete glede gospodarske rasti.
Na finančnih trgih se še naprej odraža negotovost tržnih udeležencev glede razmer na trgu energentov. Cene energentov ostajajo povišane in volatilne z negotovimi prihodnjimi izgledi, tudi zaradi nizkih zalog energentov pred zimo. To krepi tveganja trajnejših inflacijskih pritiskov. Tržna inflacijska pričakovanja nakazujejo, da bi lahko inflacija v evrskem območju v naslednjih letih ostala nad 2 %. V evrskem območju so bile v ospredju tudi skrbi glede okrepitve političnih tveganj in njihovega vpliva na vzdržnost fiskalne politike v nekaterih državah. Razmiki med zahtevanimi donosnostmi državnih obveznic in nemškimi državnimi obveznicami so se posledično povečali. Obenem je prišlo tudi do vidnejšega upada cen delnic v sektorju umetne inteligence, ki se je sicer omejeno odrazil tudi na delnicah ostalih sektorjev. Evropski delniški indeksi so nekoliko upadli. Finančni pogoji so se zato zaostrili, kar je bilo delno kompenzirano z nekoliko nižjimi pričakovanji glede restriktivnosti denarne politike ECB.
V Svetu ECB smo se na podlagi teh podatkov na včerajšnji seji odločili, da ohranimo obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako ostaja na nivoju 2,50 %. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej.