Geostrateški konflikti še vedno vztrajajo, pri čemer razpleti ostajajo negotovi. Vse bolj verjetno je, da bo to prispevalo k vztrajno višjim cenam nafte in zemeljskega plina, kar bi se lahko odrazilo v rasti stroškov energije in elektrike v jesenskih in zimskih mesecih. Ob tem pa gospodarska aktivnost v evrskem območju ostaja močnejša od pričakovanj, tudi podatki, ki prihajajo za tretje četrtletje, so spodbudni.
V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili, da ključne obrestne mere zvišamo za četrtinko odstotne točke, potem ko smo jih na prejšnji, julijski seji pustili nespremenjene. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, tako znaša 2,5 %. Ocenjujemo, da nam ta nivo obrestnih mer omogoča fleksibilnost, da se primerno odzovemo na vse možne razplete vojne in njihove potencialne posledice za inflacijo. Za prihodnje odločitve ohranjamo naš pristop, da se o ukrepih denarne politike odločamo na vsaki seji posebej.
Zadnji makroekonomski podatki kažejo, da je gospodarstvo evrskega območja bolj odporno na učinke energetskega šoka od predhodnih pričakovanj. Ob tem visoke cene energentov zaradi vztrajanja konflikta na Bližnjem vzhodu prispevajo k ohranjanju inflacije na povišanih ravneh. V skladu s tem najnovejše makroekonomske napovedi za evrsko območje, ki smo jih člani Sveta ECB obravnavali na tokratni seji, kažejo, da bosta tako inflacija kot gospodarska rast v evrskem območju v napovednem obdobju nekoliko višji od predhodnih pričakovanj. Inflacija se bo glede na napovedi letos okrepila na 3,0 %, kar v prvi vrsti odraža pospešek v energetski inflaciji zaradi visoke ravni cen nafte in zemeljskega plina na svetovnih trgih. Ob predpostavki postopne normalizacije razmer na Bližnjem vzhodu in umiritve cen energentov se pričakuje, da se bo inflacija v 2027 in 2028 nato postopno umirila in znašala 2,5 % in 2,1 %. Gospodarska rast evrskega območja se bo po letošnji 0,9-odstotni rasti v letih 2027 in 2028 okrepila na 1,4 % in 1,5 %, njena zasnova pa bo glede na napovedi široko osnovana.
Tudi na finančnih trgih razmere v pretežni meri krojijo cene energentov, ki so povišane in volatilne. Prihodnji izgledi so negotovi, dodatno skrb vzbujajo tudi nizke zaloge energentov pred zimo, posebej plina v Evropi. Ta tveganja, skupaj z odpornostjo evrskega gospodarstva, dvigujejo tržna inflacijska pričakovanja v naslednjih letih nad 2 %. Tržni udeleženci so zato zvišali pričakovanja glede restriktivnosti denarne politike ECB in ne izključujejo možnosti dviga obrestne mere mejnega depozita na 3,25 % do sredine 2027. Navkljub zahtevnemu okolju razmere v privatnem sektorju ostajajo ugodne. Povpraševanje vlagateljev po novih izdajah privatnih obveznic je robustno, kar zmanjšuje premije za tveganje kljub visokemu obsegu novih izdaj. Cene delnic ostajajo na visokih ravneh, podprte s pričakovanji glede rasti dobičkov delniških družb. Hkrati pa vračunavanje daljšega obdobja višjih ključnih obrestnih mer globalnih centralnih bank ter rast javnega dolga v večjih razvitih državah potiskata globalne donosnosti državnih obveznic na višje nivoje.
V Svetu ECB smo se na podlagi teh podatkov na včerajšnji seji odločili, da ključne obrestne mere zvišamo za 25 bazičnih točk. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, po novem znaša 2,5 %. Menimo, da nam v razmerah visoke negotovosti glede velikosti in vztrajnosti energetskega šoka ta nivo obrestnih mer omogoča primeren odziv na nadaljnji razvoj dogodkov. Prihodnje odločitve Sveta ECB bodo še naprej usmerjene v naš cilj, da se inflacija stabilizira pri 2 % na srednji rok. Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike. O naravnanosti denarne politike se bomo še naprej odločali na vsaki seji posebej.